Großes Wiesbachhorn 3564 m - visoko nad jezeri

Pogled na jezeri Mooserboden, levo in Wasserfallboden desno. Zadaj Kitzsteinhorn 3203 mRazgled z vrha Großes Wiesbachhorn, Vosoke Ture, Avstrija 29. 6. 2019

Niti se še nisem dobro razpakiral, od Dolomitov, že pakiram za naslednjo turo. Tokrat se bom končno povzpel na Großes Wiesbachhorn. To goro opazujem že nekaj časa in želja po vzponu na njen vrh je bila vedno znova in znova prisotna ... Samo čas si je treba vzeti in vreme ter razmere morajo izvedbo dopuščat.

Ko sem bil še v Dolomitih, dobim mms ... Pa kdo spet, se sprašujem. Ok, odprem, ker me pač zanima in glej jo slikco. Vremenska napoved za Großes Wiesbachhorn in to sami sončki, spodaj pa pripis Next vikend ? Zraven pa še big smiley. Pošilatelj pa nihče drug, kot Mato ... Pa kaj naj mu odgovorim drugega, kot: Jaaa ..

V soboto, 29. junija se malo po 4.00 uri odpeljeva iz Kranja. Najprej v smeri Karavank in nato naprej po Turski avtocesti. Sledita še dva predora, in sicer Katschberg, ter malo pozneje še Tauerntunnel. Tej avtocesti, ki vodi proti Slzburgu slediva do izvoza za Bischofshofen. Od tu naprej pa v smeri že omenjenega kraja in naprej proti Zell am See in Kaprun. V Kaprunu nadaljujeva po dolini Kaprunertal, slediva oznakam Speichererseen in se mimo spodnje postaje gondolske žičnice zapeljeva do brezplačne parkirne hiše, kjer pustiva avto.

Ker naju čas že malo stiska, se kar hitro pripraviva, zapustiva parkirno hišo in greva po karte za avtobus. Garažna hiša je kar velika, saj ima 11 nadstropij. Izhod je na vrhu, ker prečimo most in na koncu zavijemo desno. Sledimo oznakam, ki nas pripeljejo do blagajne ... Midva sva tako hitela, da oznak sploh nisem opazil ...
Ko prispeva tja, sta tam že dva avtobusa ... Kje lahko kupiva vozovnice in, kdaj odpeljete vprašam voznika ... Odgovor pa: "Vozovnice kupita tam čez na blagajni, odpeljemo zdaj, pohitita ..."

Z vso kramo hitro na blagajno po povratni vozovnici in nato na bus ... Ko stopim gor, zapre vrata in že se peljemo. Počakal je le še na naju ... Uf, še sreča.

Torej prvi odhod avtobusa je ob 8. uri in 10 minut, bodite tam kako minuto prej. Cena povratne vozovnice pa 23 €

Sledi zanimiva vožnja skozi predore in po lepo speljani cesti, vse do vrha ... Pa ne do vrha gore, da ne bo pomote, ampak do zgornjega jezera Mooserboden na višini 2036 m. Do tu nas je zapeljal avtobus in to brez presedanja. Malo sva se spraševala, kje je vzpenjača, s katero naj bi tudi opravili del poti ...

Se je pa do zgornjega jezera možno povzpeti tudi peš ... No v tem primeru računajte na dodatne 3.30 do 4 ure vzpona ... Povem vam, da je avtobus boljša opcija, sploh, če greste potem naprej ...

Hvala za prevoz, ki nama je prihranil skoraj 4 ure 

Mogočen jez, desno se vidi cesta po kateri vozijo avtobusi

Stausee Mooserboden

Res impresivno okolje

Vode je dovolj

Sedaj pa je čas, da se odpraviva na pot. Prvi cilj bo Haushoferweg Heinrich  - Schwaiger Haus, na višini 2802 m. Na koncu jeza nadaljujeva levo, kjer naju oznake usmerijo na pravo pot. Pot se lepo vzpenja v ključih in je na trenutke kar strma. Drugače pa lep vzpon, ki nudi res čudovite razglede, predvsem na jezeri spodaj. Pazljivi moramo biti, da ne prožimo kamenja in da ne pride do zdrsa, ker je skala ponekod gladka. Midva sva imela na poti eno snežišče v spodnjem delu, ki pa ni predstavljalo nobene težave ... Previdnost pa je morala biti, saj bi se zdrs končal kar precej nižje ...

Do koče porabiva dobri 2 uri časa.

Vzpon sprva poteka po res lepi poti

Razgled je z vsakim korakom navzgor lepši

Že kar visoko nad jezerom ... Tule ni fino, da vam kaj pade dol, ker se bo ustavilo precej precej nižje ...

In še en nor pogled na Stausee Mooserboden s poti

Končno ograja in ta nori razgled ... Sva vseeno kar nekoliko utrujena

Haushoferweg Heinrich - Schwaiger Haus na višini 2802 m

Jezeri izpred koče ... Reees, noroooo ...

Do koče porabiva kar nekaj časa več, kot je markirano, ker se nama ni nikamor mudilo. Lepo počasi sva se vzpenjala in uživala v razgledih, vsake tolko naredila kako fotografijo za spomin in se tako malo za hec spraševala, kje bi šele bila, če se ne bi peljala z busi ... Zato še enkrat, izkoristite javni prevoz, ker vam ne bo žal. Pri koči sledi pavza, da se vsaj malo odžejava :)

Koča se nahaja na višini 2802 m in malo spominja na kako orlovo gnezdo. Razgled je res neverjeten in ta dan je bil tudi zelo čist. Koča je svoja vrata odprla le dan prej in kljub temu, da nisva imela rezervacije, sva brez težav dobila nočitev. Cena nočitve, če imate veljavno planinsko izkaznico je 13 €, v nasprotnem primeru pa 27 €, zato se jo splača imeti pri sebi.

Preden se odpraviva naprej, grem še v sobo, da nama rezerviram postelji ... Ker kasneje nočem kakih težav.

Tako, zdaj pa greva naprej proti glavnemu cilju. Greva na vrh Großes Wiesbachhorn, da vidiva kakšne razglede ponuja. Takoj za hišo že prečiva snežišče, a ker je sonce zelo močno, saj je ura ravno okoli poldneva, je sneg povsem moker in mehak. Na srečo je šlo za krajše snežišče. Zatem pa sledi še krajši zavarovani plezalni del poti. Drugače pa je pot lepo speljana in se v ključih vije navzgor. Je pa teren še za odtenek bolj krušljiv kot spodaj, zato res previdno, ker prehitro se zgodi, da nam izpod nog zleti skala ... spodaj poteka namreč pot in zna biti precej nevarno !!!

Že visoko nad kočo. Lepo se vidi prej omenjeno snežišče, ki ga je potrebno preči takoj za bajto
Da o razgledu na jezero niti ne govorim

Razgled s poti ne obe jezeri ... Na prvi pogled se zdi, kot da sta skoraj na isti nadmorski višini, a pozor, pogled vara!
Razlika med jezeroma je približno 400 višinskih metrov ... 

Še nekaj malega jeklenic, preden se nam odpre pogled proti vrhu gore

Kasneje na grebenu je na poti zopet nekaj snega, ki ne predstavlja nobene težave. Zimske opreme nisva potrebovala in je ostala v nahrbtniku. V jutranjem času pa je sneg najbrž bolj trd in v tem primeru bi zimska oprema še kako prav prišla.

V zadnjem delu pot poteka ves čas po grebenu in jo je na trenutke kar težko slediti ... Se vsake tolko malo izgubi, a brez skrbi, nobenih težav ni ... Se malo znajdemo po svoje in je. Razgledi so z vsakim metrom lepši in lepši ... Še par korakov, križ in vrh 3564 m ... Zdaj pa samo glej in uživaj v razgledu, ki je res noro lep :)

Pogled proti vrhu
Tole snežišče ni povzročalo nobenih težav, zjutraj je najbrž drugače, ker je sneg bolj trd
Je pa sneg kar intenzivno pobiralo

Dan kot je tale je treba izkoristit na polno ... Mislim, da nama kar uspeva in ni ga še konec

Do vrha pot od tu naprej poteka večino po grebenu, sneg zopet ni povzročal nobenih težav
Vrh na desni je Bratschenkopf 3413 m
Aja, pa tmle na skal so očala, če niste opazil ;)

Čudovita gora Großes Wiesbachhorn
Do vrha je še kar nekaj napora, pot poteka ves čas po grebenu na desni strani

Še zadnji metri pod vrhom, greben pristopa na desni strani

Po 2 urah in 40 minutah od koče, prispeva na vrh, kjer stoji križ. Odprejo se enkratni razgledi na vse strani. Vreme naravnost fantastično. Popolnoma brez oblačka in praktično brez vetra. Temperatura pa takšna, da sva bila brez problema v kratkih rokavih in kratkih hlačah. Krema za sončenje je še kako prav prišla.

Gneče popolnoma nobene, tistih nekaj obiskovalcev se je kar hitro odpravilo nazaj dol tako, da je bil vrh nekaj časa povsem najin.

Mirno vzdušje na vrhu gore ... Sva čisto sama, pa tako lepo je ... Tud prov :)

G R O ß E S     W I E S B A C H H O R N      3 5 6 4   m

Želja izpolnjena in to pri obeh :)

Pogled proti Severnim apneniškim Alpam

Takole sta videti jezeri z vrha gore, zadaj Kitzsteinhorn in na levi strani Grossvenediger

Kitzsteinhorn 3203 m, za njim se razprostira znano ledeniško smučišče Kitzsteinhorn - Kaprun

Grossvenediger 3674 m
Spet ena čudovita gora, na katero imam lepe spomine

Großglockner 3798 m in Glocknerwand 3721 m

Hocharn in Hoher Sonnblick, dve imenitni turno smučarski gori

Ne vem koliko, ampak najbrž jih ni prav veliko ... Takšnih dni namreč

Še vrh s te perspektive in ja, počasi se bova odpravila nazaj dol ... Pivo je mnde že ohlajeno, torej manjkava le še midva

Sestopila sva po poti pristopa. Pot je potekala povsem brez težav in kaj kmalu zagledava kočo. Moram reči, da me je kar nekoliko presenetilo, koliko ljudi je bilo ... Še dobro, da sem nama rezerviral prostor v sobi.

Sestop začneva na vrhu ... Sj drgač niti ne gre ...
Razgled ostaja lep, pot gre desno po grebenu, do snega spodaj

Že na grebenu in na snegu ... Sonce je zelo močno in temperatura je temu primerna

Razgled z grebena proti koči

Zoom na pivo ... A ga že nese ??

Enkratno je tole ... Če bo še pir pol tolk dober k so razgledi, bo tole čista zmaga :)

Krajši plezalni del tik pred kočo

Lepo počasi in se da brez težav

Do koče prideva kar hitro in le s težavo najdeva prosto mizo, saj je vse polno. Prva stvar, ki jo narediva je, da si naročiva hladno osvežitev ... Rumeno z belo peno na vrhu ... 

Uuuuf, kk pa tole paše ...

Takoj za tem nesem nahrbtnike v sobo in presenečen ugotovim, da je nekdo malo prestavil mojo rezervacijo ... Pač za eno posteljo v desno in naju je lepo fliknu stran od stene ... Mal postanem jezen in me je že prijelo, da bi zmetu vse stran ... Ampak potem se pomirim, še pivo ali tri in mi bo čist vseeno kje bom spal, samo da bom u postl ...

Kasneje vidim, da naju je prestavila ene brhka gospodična ... pa ne vem, če ni neki po češko tolkla z jezikom ... sj je vseeno ...

Kaj je prva stvar ki jo narediš, ko prideš s tako lepe ture ... Ja tole si naročiš a n
Na zdravje čin čin

Tud pojest je treba neki in tole sploh ni bilo slabo

Prijetno vzdušje pred kočo in ja, kar veliko ljudi je tu

Sonce je zašlo in temperatura gre hitro dol

Gore v okolici so zažarele in čudovit ... ma kaj čudovit, noro noro čudovit dan se je poslovil

Naslednji dan se nama z vstajanjem ne mudi preveč, saj naju čaka samo še sestop do jezera in vožnja z avtobusom do izhodišča. Kar veliko pa se jih odpravi proti vrhu gore. Vreme je bilo še vedno lepo, a nekoliko bolj vetrovno.

Kar se sestopa tiče ni bilo nobenih težav in kar hitro sva bila dol pri jezeru. Tu pa se na hitro povzpneva še na Hohenburg, z lepo razgledno točko. Avtobus prihaja in zdaj je čas, da odideva še midva.

Vožnja nazaj v dolino je bila nekoliko drugačna kot prva, saj smo se peljali tudi z vzpenjačo ... No, pa sva jo videla.

Sva že dol

Na jezu

Hohenburg 2108 m in klopca z razgledom

Res lep pogled na jezero

Evo, avtobus gre ... Bo treba it, če ga hočva ujet

Lepo je urejeno

Že pri spomeniku

Avtobus že čaka, a imava časa še dovolj

Prijetno urejeno okolje

Pač nekaj ob jezeru ... Zdaj pa hop na bus in v dolino

Z avtobusom skozi predor

Sledi še vožnja z vzpenjačo ...

Levo vzpenjača in desno avtobus, s katerim nadaljujemo vožnjo 

Končna postaja ... ali pa začetna, odvisno kam gremo, ali od kod prihajamo ... sliši se komplicirano, ampak ni :)

Za to hišo po klančku dol in levo čez most pa smo v garažni hiši

Tole današnje potovanje, je bilo preprosto lepo ... in sem, oziroma sva prijetno utrujena. A kaj mi to pomaga, ko pa je pred menoj še vožnja proti domu, ki bo od mene zahtevala popolno zbranost.

Kaj reči ob koncu te čudovite ture. V vsem so bila moja pričakovanja izpolnjena in tudi presežena. Vse je bilo popolno ... in vredno je bilo :)

Uživala sva Matevž in Rok ... Dajte še vi ...