Biti zraven, ko se prebuja nov dan je neprecenljivo...jutro te lahko ujame kjerkoli, globoko v dolini, še lepše pa je, če ga prehitiš in si pred njim na vrhu.
Veličina ujetega jutra na vrhu gore mi pomeni največ. Takrat dobim vse, kar si človek lahko zaželi, pa čeprav traja le trenutek in potem izgine v nov dan...v nov dan, poln lepih in nepozabnih doživetij, v tem čudovitem gorskem svetu.
V nedeljo 24. novembra se z Bojano odpraviva na sneeeg...jeee :) Prvi, tisti pravi sneg v letošnji zimi. Ker je bilo vreme sprva še bolj oblačno sva startala okoli 12.45 ure v Mačah...no, kasneje je začelo še deževati, više pa snežiti (napoved je bila sicer nekoliko drugačna)...pa saj je vseeno...važno, da se gre.
Spodaj je bilo blatno, kot še nikoli...in kar nekaj podrtih dreves (posledica zelo močnega vetra izpred tedna dni). Više gori se je počasi začel sneg...iiiii... :) Z višino je snežna odeja pričela naraščati in pri domu na Kališču ga je bilo kar nekaj...okoli 40 cm...v zametih pa tudi več...
V domu se pogrejeva, nekaj pojeva, popijeva čaj in kavo, ter se kaj kmalu odpraviva nazaj v dolino...še prej greva ven na veter in mraz...se povaljava v sneg...in uživava.
Pot v dolino je bila kar zanimiva, še zlasti zgoraj na snegu...na koncu še lep sončni zahod in to je to...dan je bil popoln...
Sledi močnega vetra v gozdu...ogromno jih je padlo...
Z višino je bilo snega vedno več...in več...
Znana ura na poti...pa še točna je, da ne bo kdo prepozen...Slika je posneta s kamero Sony HDR AS30V
Zimska idila...lepa je...
Snežene smreke, so najlepše :)
Do Kališča zdaj res ni več daleč...piha in mrzlo je...jeger pa v nahrbtniku...hm, hm...
Haaa...pa sva na snegu...
Dobrote v hiši...Bojana odlično peče...
Lekarna za mrzle dni...
Vetrovno in hladno...zimsko...
Danes ne greva naprej...je tukaj zadosti snega za snežno veselje...
Črno-beli ali barvni posnetek...to je zdaj vprašanje...
Zdaj pa samo gasaaa...direkt v sneg :)
K majhen otrok...
Oranžna buba...
Snežne vragolije...
Bejžmo nazaj v hišo...na toplo...na jegra :)
Nazaj proti turobni dolini...pa tako lepo je tukaj...
Vedno manj snega in vedno bolj blatno...
Skrivnostna drevesa
Na poti v dolino, ujameva še čudoviti sončni zahod
Še video, kombinacija kamere Sony HDR AS30V in fotoaparata Nikon 7000D
V soboto 16. novembra zvečer se po dolgem času zopet odpravim v Cerknico. Matevž že čaka pred hišo, Vesna v brunarici pa že kuha kavo. Seveda, bo tale kavica še kako prijala...noč je dolga.
Med tem, ko pijeva kavo se meniva, kam bi sploh šla. Kredarica in Triglav ali pa Grintovec. No, se bova že odločila med vožnjo...in res...Grintovec naj bo...reče moj sovoznik.
Ker sva se odločila za Grintovec, sva seveda ugotovila, da imava časa še na pretek. Tako se okoli polnoči odpraviva na hamburger...lakota pač...
Na izhodišče do Suhadolnika prispeva okoli ene ure zjutraj...do vrha so 4 ure in pol...sonce vzide okoli sedmih...uh, časa še dovolj. Zato se odločiva, da bova še malo posedela v avtu na toplem - NAPAKA!!! Ravno ta ura sedenja v avtu naju je kasneje še kako tepla. Zakaj...sonce naju je prehitelo še preden prispeva na vrh...sam sem bil nekje na polovici Strehe, Matevž pa je bil tik pod vrhom... Kaj naju je tako upočasnilo ne vem...mogoče sneg, ki ga ni bilo prav veliko...
Besen sem bil kot ris...sam nase, kakopak...in še krči so mi nagajali, ker sem se preveč zapodil v breg...
Končno pridem na vrh...ja, razgledi, kot jih ponuja samo Grintovec. Enkratno...jeza je bila za nekaj časa pozabljena. Vreme čudovito...spodaj pa morje megle...
Nazaj grede se ustaviva v Cojzovi koči, kjer si privoščiva malico in počitek v zimski sobi...mraz, ko sv*na...
Do avta prideva malo čez dve...sledi pivce in pica v Kranju pri Tonaču...in pot do doma.
Lepa tura, ki jo vsekakor ponovim...vemo zakaj...
Na parkirišču pri Suhadolniku. Više gori je megla...
Taška...vode dovolj...je kar lepo kapljalo s stropa jame
Polna luna je lepo osvetljevala pot
Grintovec v nočnih barvah
Kalška gora
Zimska soba v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu...res je dobesedno zimska...
Mesto še spi...
Kalški greben se tudi prebuja
Razgled s poti proti vzhodu
Žareče nebo nad belimi gorami
Ura je 6:58, ko se prikaže sonček
Razgled s poti na pisan vzhod
Zdaj bo začel greti
Kočni v soncu
Ko se prebuja nov dan...lepo je biti zraven takrat...
Na pravi poti
Žareča Streha Grintovca
Že lepo greje...
Ob poti...
Proti vrhu
Štruca in Skuta v jutranjih barvah
Tudi sneg je kar žarel od zdravja
Nekaj lukenj je še...toda ne bodo več dolgo...
Pozlačeni Storžič
Sončni žarki božajo bele skale
Kočna...mogočna soseda Grintovca
Takšen pogled me vedno znova očara
Tudi visoka oblačnost zna biti še kako zanimiva
Preprosto lepo
Kalški greben in Krvavec
Tudi doli je posijalo sonce
Imeniten kraj za imenitne fotke
Zlati otok
Čez Kočni vse do Triglava
Turska gora, Brana, Planjava in Ojstrica
Skuta
Črno-beli in barvni svet...vsak zase sta čudovita
Oranžna barva daleč spodaj...in modra visoko zgoraj
No, tole sva pa midva...uživala sva tudi za vas...in ne, ni še konec...
Res imeniten ambient
Neskončno dolga je...in neskončno se vleče...
Razgled z Malega Kokrskega Grintovca...tule sem ujel sončni vzhod
Polno zaposlen...cel dan
Dva sta poletela v spomin na Velikega Tomaža Humarja...vsa čast
Eni uživajo še bolj kot midva
Pa srečno in varen pristanek
Daleč je že...
Kočni
Čez Storžič vse do Krna
Tri Dame na kupu
Za fotografijo je treba izkoristiti vsak trenutek...se splača
S pogledom na Kalški goro in Kalški greben
Oblaki zgoraj in oblaki spodaj
Brana in Planjava
Cojzova koča na Kokrskem sedlu
Hvala...bil si čudovit...tako, kot vedno
Še zadnji pogled, preden se potopiva v meglo...
...in če k vsemu temu dodamo še malo vesele glasbe, potem je vse še toliko lepše :)
Svoje mnenje in razmišljanje lahko vpišete med komentarje.