 |
Sestop s Triglava ... in potem je prišla noč z rahlim dežjem, nedelja 22. avgust |
Triglav, naš simbol, si vedno zasluži, da se znajde v blogu. Tu imam več prostora, da strnem svoje misli in brez skrbi dodam kako fotografijo več.
Vzpon na našo najvišjo goro je vedno lepo in neponovljivo doživetje. Nikoli, ampak res nikoli ni enako, kot je bilo ob zadnjem obisku.
Tale tura se je začela pravzaprav že v Švici, kjer me prijatelj kar tam že povabi, da se jim pridružim. Ja, zakaj pa ne ...
Vzpona se bomo lotili po Bambergovi poti, oziroma čez Plemenice.
Za vzpon smo porabili dva dni, kajti čas ni in tudi ne bo naš gospodar.
Uživali smo: ... uf, več nas je bilo in ne poznam vseh ... Da ne bom storil kake krivice, če bi koga izpustil bom rekel tako: Uživali smo sami taki, ki radi gremo kam na lepše ...
Vreme je na naši strani, čeprav gre napoved v drugo smer - nedelja, 22. avgust
Začnemo v nedeljo, 22. avgusta v popoldanskem času, ko se dobimo na izhodišču v Vratih. Seveda je bila kar gneča, a smo vseeno dobili prosto parkirno mesto in to za dva avta ... večina jih namreč že odhaja proti domu.
Pogled v nebo je zaenkrat še ok, je pa Triglav že zakrit z oblaki. Nekako zoprn občutek, ko veš, da se lahko vreme hitro poslabša. Ampak mi se ne damo, zato gremo proti cilju.
Plan je sledeč:
Najprej do Luknje in od tam po Bambergovi poti proti Triglavu. Vmes bomo preverjali vreme in se na podlagi tega tudi odločali. Če bo opcija gremo že danes do vrha, če se bo vreme pokvarilo, pač ne. Prespimo na Planiki, kjer imamo rezervacijo.
Jutri pa se preko Kredarice vrnemo v dolino, in sicer čez Prag. Takšen je plan ... kako bo dejansko, bomo pa še videli. Važno, da se imamo lepo in, da uživamo ...
 |
| Začetek v soncu, Vrata |
 |
| Dolga pot je še pred nami |
 |
| Priča smo bili reševanju |
Med tem, ko se vzpenjamo proti Luknji, smo priča reševanju. Eden od skupine je tudi aktivno sodeloval in pomagal pri tem. Ni bilo nič kaj resnega, a vseeno dovolj, da planinka naprej ni več zmogla in je potrebovala pomoč ... konec dober, vse dobro.
Vedno rad rečem, da tole so pa naši, ko vidim SV ... Pri reševanju je bil uporabljen helikopter Bell 412, v lasti Slovenske vojske.
Nekaj podatkov:
- Stalna posadka je 2 + 1
- Dolžina 12,7 m
- Širina 4,57 m
- Najvišja hitrost 241 km/h
- Najdaljši dolet 745 km
- Hitrost vzpona 420 m/min
 |
| Srečno in hvala ... mi pa tudi gremo počasi naprej |
 |
| Luknja in pogled na drugo stran ... tile oblaki ... gremo preverit radar, da vidimo kaj in kako naprej |
Pogled na radar pravi, da gredo padavine precej bolj severno in nas ne bodo zajele. Torej, lahko nadaljujemo po planu naprej. Sedaj sledi Bambergova pot, ki se je tudi sam zelo veselim. Na vrhu Triglava sem stal že ... ah, ne štejem več ... a po tej poti še nisem šel. Torej bo ta Triglav tudi zame nekaj posebnega ...
Torej, čelado na glavo, samovarovalni komplet na plano in počasi naprej.
 |
| Priprave na vzpon |
 |
| Zadnji napotki so bili podani ... sedaj pa veselo naprej in gor |
 |
| Začetni del je najtežji |
 |
| Četica na poti |
 |
| Lepo napredujemo |
 |
| Pogled v dolino |
 |
| Pa malo dol ... da bomo kasneje šli malo več gor ... |
 |
| Strm vzpon - Bambergova pot |
 |
| Že v megli ... razgled temu primeren |
V nadaljevanju preidemo v meglo, ki nas je vse prikrajšala za lepe razglede, ki jih ponuja ta pot. To pomeni, da bo treba še enkrat tule gor.
Megla nas je spremljala vse do Zahodne triglavske planote. Šele tam se je razkadila. Vreme sproti preverjamo in ker vemo kje so padavine, nadaljujemo naprej in to brez skrbi ...
 |
| Okno v Vrata |
 |
| Pavza ... da se naužijemo razgleda ... aja, megla ... |
 |
| Pa spet strmo dol |
 |
| Pokaže vrh Triglava, smo na Zahodni triglavski planoti |
 |
| Nekaj je tam spodaj ... kmalu so vsi planili v smeh, razen mene, ker ne vem zakaj je šlo ... |
 |
| Oblaki se trgajo ... vreme je z nami |
 |
| Pohodniki pod vršno kupolo Triglava |
 |
| Prečimo manjše snežišče |
Malce višje sledi pavza, kjer zopet preverimo kako kaj kaže z vremenom in kje so padavine. Potem pa se bomo odločili, kako naprej.
Vreme še vedno drži z nami in kar verjeti ne moremo, da je temu res tako ... pa ne da bi se kdo kaj pritoževal, nasprotno, veseli smo, da bomo dosegli vrh, čeprav časa nimamo več veliko ...
Do Planike in do tople večerje je še daleč ...
 |
| Proti škrbini |
 |
| Pogled nazaj ... |
 |
| ... in pogled naprej |
 |
| Odpre se razgled na drugo stran |
 |
| Še malo, še malo |
 |
| Mau pa je strmo |
 |
| Kako nam gre vreme na roko ... res, neverjetno in ja, smo veseli res |
 |
| Razgled z vrha Triglava ... no, tole pa je mal črno .. |
Vrh Triglava nam je uspelo doseči brez večjih težav. In ja, avgusta na vrhu pa nobene gneče ...
Nekaj jih je bilo prvič gor in tem seveda čestitke. Sedaj veste, kako je videti in prepričan sem, da boste še prišli.
 |
| Bravo ekipa, super ste res ... vesel, da sem lahko z vami |
 |
| Še ena malo manj resna ... s pesmico, ki je najbolj primerna za tukaj |
 |
| Oglasi |
 |
| Sestop s Triglava |
Na vrhu se nismo zadržali predolgo, saj je napoved nakazovala možnost za dež ... in tudi želodci se že pošteno oglašajo ...
Ko tako sestopamo, nas nekje na poti ujame rahel dež, ki ga je prinesel veter. Zato je sestop potekal še nekoliko počasneje, skala je postala mokra in spolzka ...
Na Planiko prispemo že v temi in malce mokri. V koči pa ... no ja ... tople večerje ne bo, ker je kuhinja že zaprla svoja vrata. Pa bi, roko na srce, pričakoval, da se bo še kaj našlo ... nenazadnje so vedeli, da pridemo. Ok, pustimo to ...
Razvrstimo se po sobah, se preoblečemo, nato pa se zberemo spodaj, kjer pojemo malico z nahrbtnika ... ne manjka pa niti razkužilo za usta in grlo.
Smo pa vsi presneto zmatrani, zato tole druženje ni trajalo predolgo. Sledi spanje ...
Ko ti vreme spremeni plan - ponedeljek, 23. avgust
Naslednje jutro, ko vstanemo ... ok, ko nas prosijo, da vstanemo .. se nadejamo dobrega zajtrka. A glej ga zlomka ... kuhinja še ne dela ... na, pa so jajčka splavala po olju ... uf ... nč ne bom .. imam še nekaj iz nahrbtnika.
Za zajtrk je bil sicer kruh, maslo in med .. ali marmelada .. pa čaj seveda ...
Ker je zunaj deževno in je vse mokro, se malce pogovorimo o sestopu. Pot čez Prag je v takšnih razmerah lahko precej nevarna za zdrs.
Zato se odločimo, da se usmerimo proti Doliču in od tam nazaj v Vrata. Rečeno storjeno. Na Doliču si bomo privoščili še topli obrok. Tokrat vemo, da ga dobimo ... razen, če nimajo ob ponedeljkih zaprto ...
 |
| Jutranji pogled |
 |
| Planika pod Triglavom ... pa saj ni tako slabo tukaj, vseeno je bilo lepo |
 |
| Ajde na hitro eno pred odhodom ... kolikor vas je pač tule ... |
 |
| Triglav 2864 m |
 |
| Gremo proti Doliču |
 |
| Morda nas bo malce namočilo |
 |
| Pokaže se modro nebo ... vreme nam spet služi |
 |
| Od sreče skačemo visoko v zrak |
 |
| Učna ura uporabe vrvi ... sledi še praktični del ... |
 |
| Nadaljujemo naprej proti Doliču |
 |
| Koča na Doliču |
 |
| Tako, sedaj pa nekaj toplega pojest |
Na Doliču smo končno dobili nekaj toplega na krožnik ... Palačink na žalost ni bilo, jajčka pa strežejo samo zjutraj za zajtrk ... aja ...
Kakorkoli že ... pivo je bilo hladno, jed topla in to je bilo povsem dovolj.
Sedaj je pred nami čudovita mulatjera, ki je lepo speljana po pobočju. Sledi še vzpon in že smo na Luknji ... ali pa v Luknji ... kakor hočete ...
 |
| Gremo naprej |
 |
| Mulatjera |
 |
| Pot je res prava za sestopanje |
 |
| Hitro se spuščamo |
 |
| Razgled s poti je lep in prav je, da si vzamemo nekaj minutk za pavzo |
 |
| Noro lepa okolica |
 |
| Severna stena Kanjavca je najvišja pri nas ... preči jo pot Mire Marko Debelakove |
 |
| Veselo vzdušje tudi med sestopom ... že drugi dan smo na poti |
 |
| Skoraj po ravnem dol |
 |
| Pogled na mulatjero |
 |
| Ovinek na poti |
 |
| Gremo naprej ... ostali so malce zadaj |
 |
| Malo je krušljivo |
 |
| Luknja in krog je sklenjen |
Od Luknje sledi sestop po poti pristopa. Pri Aljaževem domu si privoščimo nekaj malega počitka, nekateri ob pivu, potem pa se poslovimo in gre vsak avto na svojo stran ...
 |
| Sestop po melišču |
 |
| Nad Luknjo se prikaže sonce in nas pozdravi |
 |
| Severna stena Triglava |
 |
| Spomenik v Vratih |
 |
| Aljažev dom v Vratih ... jaaa, lepo je tukaj ... |
Tako, prišli smo do konca te čudovite dvodnevne ture. Vesel sem, da sem lahko bil del tega; hvala za povabilo, ki sem ga, kot sem omenil na začetku, dobil že v Švici ...
Bili ste odlična družba, zabavna in vesela .. le tako naprej in še enkrat, en velik HVALA ... in morda še kdaj kam odrinemo ...
Vreme nam je služilo, čeprav je bila napoved vse prej, kot lepa.
Nekaj utrinkov sem skušal ujeti v svoj objektiv in upam, da mi je uspelo ... Fotografija je umetnost, ki jo imam rad ...
Čisto za konec pa ... ja ... če že gor nismo kdo ve kako veliko jedli, bomo pa tule dol. Sledila je odlična večerja ... Lokacija pa naj ostane skrivnost ... hvala kuharju ...
 |
| Mmmmm ... tole je bilo naravnost božanskoooo ... |
Lep gorski pozdrav, Rok
