četrtek, 31. december 2020

HRIBI LETA 2020 - ponovno preko 4000 m

Leto 2020 se je začelo povsem običajno. Zbrali smo se ob polnoči na trgu, ulici, ... Praznovali in silvestrovali smo v kočah, pri prijateljih ali v družinskem krogu.
Ognjemet je razsvetljeval nebo in prav vsi smo nazdravili novemu letu. Vemo kaj si običajno takrat zaželimo: "Srečn'ga pa zdrav'ga!" Kratko in jedrnato. Seveda so tu tudi druge želje in izrečene besede. A vendar, vsi si zaželimo predvsem zdravja ... 

Takrat se nam še sanjalo ni, da bo letos zdravje res izjemno pomembno in, da si bomo zdravja zaželeli še večkrat. Nekje daleč stran se je namreč že prebudil nov sovražnik ... a bil je tako daleč, da temu nismo posvečali prav nobene pozornosti, vse dokler ... 

Pa vendar, je leto prineslo tudi ogromno lepih in nepozabnih trenutkov, ki se jih bomo, verjamem, radi spominjali. 
Tudi meni se jih je nabralo nekaj in te bi rad sedaj delil s teboj. Pridi, pokažem ti jih. Mimogrede, si se kdaj vprašal, zakaj je nebo tako modro ??


JANUAR, brezskrbno uživanje v zimskem času


Leto vselej začnemo z januarjem in vsaj to se letos ni spremenilo. To je bil mesec, ko smo še lahko uživali v našem vsakdanu in vsak je počel tiso, kar ga najbolj osrečuje. Kovali so se načrti za naprej.
Zima je bila v polnem zamahu, predvsem višje v gorah je bilo res veliko snega. Povsem drugačna slika pa je bila nekoliko nižje v sredogorju. Snega bore malo in pogled na kopna pobočja je bil prav žalosten. Pa nič zato, če ne morem smučat, grem pa peš.

Vršič in prvi pogled na naše vršace, 2. 1. 


Čimprej si želim nadaljevati tam, kjer sem lani končal ... Težava je samo v tem, da ne vem točno, kje to je. No važno, da se gre na svež gorski zrak in občudovat kristalno čist razgled, pa čeprav samo z Vršiča in okolice.


Razor 2601 m

Klasika z Ruske ceste


Mojstrovke, 3. 1.


Samo dan po tem, se ponovno pripeljem na Vršič. Tokrat grem nekoliko višje gor. Mojstrovke imam rad in vedno jih obiščem, ko so zasnežene. Če je bilo vreme včeraj povsem brez oblačka, pa je danes že nekoliko drugače.

Prizor, ki je vselej vreden ogleda

Pot dobro poznam, tule se za trenutek ustavim ...

Razgled z vrha Male Mojstrovke

In še pogled z Velike Mojstrovke


Mangartsko jezero, 11. 1.


Prvič letos preko naših meja, čeprav ne grem prav daleč. Zapeljem se do čudovitih Mangartskih jezer, kjer uživam v mesečini volčje lune. Tako pravimo januarski polni luni.
Bilo je naravnost čudovito in presneto mrzlo. A splačalo se je in zagotovo se semkaj še vrnem.

Najprej se ustavim pri Jasni v Kranjski Gori

Naše gore v mesečini volčje lune

Čudovito in mrzlo

Mogočni Mangart

Rad se igram z lučjo

Zopet doma, kjer me osrečuje tale pogled


Mangartsko sedlo, 12. 1.


Ker je bilo dan prej res lepo, se že takoj ponovno podam na pot. Če sem včeraj gledal Mangart s severne strani, pa ga bom tokrat z zahodne. Podal se bom po cesti, in sicer vse do koče na sedlu. Vzpon je res zanimiv in ne preveč zahteven. Popestrijo ga predori in izjemno lep razgled.
V zadnjem delu pa sledi še zelo zahtevna prečka, kjer moramo biti še posebej previdni!!!


Rabeljsko jezero z Jerebico

Vzpon po cesti in luč na koncu predora, pa čeprav na glavi

Mesečina je gore odela v srebrnino

Loška stena in Briceljk

Razgled s sedla

Jutranje barve, Viš in Montaž

Viš in Montaž, dve mogočni gori Julijskih Alp

Koča na Mangartskem sedlu

Lahkoten sestop po cesti

Ja, tule je res lepo še posebej, če vzpon poteka v mesečini


FEBRUAR, mesec ki ima dan več


V tem letu ima februar nekaj, kar drugi meseci nimajo, in sicer ima en dan več. Ga bomo izkoristili ??
Sicer pa je to mesec, ko bi morale biti snežne radosti na vrhuncu. Ampak, letos žal ne, saj se sneg še vedno drži visoko v gorah.

Mojstrovke, 7. 2.


Ker je za turno smuko snega nižje, vsaj zame, še premalo, se po dolgem času odpravim v grapo. Sicer so bili prvotni plani za ta dan povsem drugačni, a včasih se ne odvije po naših željah. Zato je vedno dobro, da imamo še plan B.
Na Mojstrovke se ponovno odpravim že 9. 2. ... Kot, da bi danes kaj gor pozabil ;) 


Višje greš, več je snega

Župančičeva grapa na Malo Mojstrovko

Psa v tem trenutku zanima samo eno ...

Najlepši razgled na najlepšo goro

Oglasi

Preprosto lepo in prav je tako


Prisojnik, 22. 2.


Zimski vzpon na Prisojnik je res izjemno doživetje. Gora je že v kopnem precej zahtevna, v snegu pa še toliko bolj. Ta dan je bilo vreme naravnost čudovito, razgledi pa resnično božanski. Vse je potekalo brez težav :)

 
Noč pod goro

Jutro, dan bo lep :)

Razgled proti Razorju in Triglavu

Nori greben in nori razgledi

Proti Jalovcu

Bele gore in modro nebo


Komna, 27. 2.


Komna je vedno zanimiva, še zlasti, če moraš organizirati zimski službeni pohod. Zato se na to čudovito točko odpravim kar dvakrat. V obeh primerih je bilo res lepo in v koči prijetno toplo.


Bohinjsko jezero s poti na Komno, 20. 2.

The White Wizard approaches

Dom na Komni, 27. 2.

Razgled je res imeniten


Peričnik, 29. 2.

Februar je v letošnjem letu imel dan več in prav je, da smo ga izkoristili, ker bo naslednja priložnost šele čez štiri leta. Tokrat se odločim, da obiščem Peričnik, ki zna biti v zimskem času še posebej lep. A letos ledu žal ni bilo .. a je bilo vseeno lepo.


Zgornji Peričnik



MAREC, ko nas udari epidemija SARS CoV2


V tem mesecu smo vsi spoznali in občutili kaj pomeni, ko nas udari epidemija. V trenutku se je vse spremenilo in kar se nam je še včeraj zdelo nekaj povsem normalnega, nam je danes nedosegljivo.
A vseeno, začetek meseca je bil še povsem običajen, čeprav je bil virus že zelo zelo blizu.


Vršič, 5. 3.


Ta dan se odpravim proti prelazu Vršič. Seveda je bila cesta neprevozna in zato sem se na vrh povzpel lepo peš po cesti. Noč je bila jasna, dan pa na eni strani oblačen in na drugi precej sončen.
Snega pa res veliko, kar sem občutil v zadnjem delu poti.

Včasih se malo igram z naglavno lučko

Tonkina koča sredi zimske pravljice

Nočni pogled na zasnežene gore ... škoda, ker je mesečina že zašla ...

Ruska cesta ... od Erjavčeve koče pa do Vršiča sem potreboval več kot uro ...

Zvezde počasi ugašajo

Počasi mi gre, ker se precej predira ... po smučini pa se ne hodi

Na Vršiču 1611 m

Nad Šitom glava

Poštarski dom bo za ovinkom ...


Kredarica, 15. 2.


Pa sem nekako dočakal prvo turno smuko v tej zimi in ob enem je bila tudi zadnja. Ujeli smo še zadnji trenutek, ko lahko kam gremo. Kredarica je bila ta dan že zaprta.

Kalvarija, zame dobesedno, zaradi težav s kožami

Vrh Snežne konte 2342 m

Triglav 2864 m

Kredarica 2515 m

Ena najboljših turnih smuk v tej zimi ... aja, sj je bla edina ;)



V drugi polovici meseca nas je potem udaril prvi val epidemije SARS CoV2. Začasno se je ustavilo javno življenje, zaprle so se šole ter vse ne nujne storitve in trgovine. Kmalu so sledili še strožji ukrepi in kar naenkrat smo se znašli v svojih občinah ...

Ostani doma ... nas je spremljal na vsakem koraku



APRIL, odkrivamo lepote domačih občin


Mesec, ko bi morala na polno laufat turna smuka ... mesec, ko je bila v planu tudi kaka tura pri sosedih, mesec ko ... ko, smo morali biti doma ...

Vem, da smo vsi že pošteno siti te situacije, zato v nadaljevanju zopet uživajmo v tistih lepih stvareh, epidemijo pa dajmo na stran :)

Torej v tem mesecu spoznavamo lepote svojih občin. Verjamem, da je vsak odkril kaj novega in, da smo se šele takrat nekako zavedali, v kako lepih krajih živimo. Pomlad se je že kmalu lepo razcvetela.
Sam sem odkrival lepote in kotičke občine Škofja Loka in ja, je lepo :)

Škofja Loka, čudovito srednjeveško mesto na Gorenjskem, vabljeni :)



MAJ, končno zopet med domače vršace


S prihodom toplejših dni se zadeve vendarle počasi umirjajo. Vsi smo že komaj čakali, da lahko gremo zopet malo dlje. Pomlad je med tem v polnem razmahu in pred nami je en najlepših mesecev v letu :)


Vrata, 3. 5.


Na kolo za zdravo telo. Rad se zapeljem v eno najlepših dolin pri nas, ki ponuja veličasten pogled na našo najvišjo goro. V Vratih je vedno lepo.

Stenar in Križ nad zelenimi gozdom

Aljažev dom v Vratih, je tokrat svoja vrata odprl nekoliko kasneje, kot jih sicer

Kapela sv. bratov Cirila in Metoda v Vratih, zadaj Stenar


Mojstrovka in Zadnja Trenta, 8. 5.


Med tem, ko je v visokogorju še vedno precej zimsko, pa se spodaj že bohoti pomlad in to na polno. Res je izjemno lepo, ko gledaš svežo zeleno bukev, zasnežene gore in modro nebo. Čudoviti kontrasti, ki jih je moč doživeti v tem mesecu.

Sončni vzhod ... To imam najraje :)

Za takšne prizore je treba kar zgodaj na pot

Nebo je res čudovito modro ... ampak zakaj ??

Vsega je krivo sonce, oziroma njegova svetloba. Ta skozi vesolje potuje nemoteno proti Zemlji. Vemo tudi, da v vesolju ni atmosfere. V zemeljski atmosferi fotoni svetlobe trčijo ob molekule plina, predvsem kisik in dušik, ki svetlobo razpršijo. Svetloba, ki jo sicer vidimo kot belo, sestavljajo množice barv. Med njimi ima vsaka svojo valovno dolžino.
V smeri od rdeče proti vijolični se valovanje spreminja od daljših do krajših valovnih dolžin. Rdeča ima tako dolgo, vijolična in modra pa krajšo valovno dolžino, zato se kar desetkrat bolj razprši od rdeče.
Bela svetloba, ki gre skozi atmosfero oziroma njen plinski ovoj, se najbolje razprši v modrem območju spektra in zato vidimo nebo modro. Pri tem velja tudi, da je valovna dolžina modre barve večja od molekul plina, ki barvo razpršijo. Svetloba ostalih valovnih dolžin, denimo rdeče, se zato razprši veliko slabše. 

Tako, morda sedaj veste kaj več, morda pa tudi ne. Sam pa vam izdam še skrivnost, če boste uporabili CPL filter, pa bo nebo še bolj modro. Hm, zakaj pa je potem ob sončnem vzhodu in zahodu rdeče ... No, o tej razlagi pa drugič ... Zaenkrat pa naj velja; tudi, če ne razumemo vsega, raje uživajmo v igri barv, ki nam jih ponuja narava :)

Prelaz Vršič s primorske strani

Čudovita Zadnja Trenta, priporočam obisk

Domačija v Zadnji Trenti, zadaj Bavški Grintavec 2347 m


Trenta, Soča, 17. 5.


Soča je naša smaragdna reka, ki izvira v osrčju Julijskih Alp. Velika korita so res izjemno lepa, a pozor so tudi zelo nevarna zaradi spolzkega terena. Previdno, da kdo ne pade v deročo vodo!!!

Velika korita Soče


Bled, Ojstrica in Mala Osojnica, 27. 5.


Bled v mesecu maju in vzpon na Ojstrico ter Malo Osojnico. Res je bil tokratni obisk našega bisera precej drugačen, zakaj. Nikjer ni bilo turističnega vrveža in redki domačini so se sprehajali ob jezeru. Takšnega miru na Bledu še nisem doživel.

Ojstrica nad Bledom in znana klopca z razgledom

Razgled z Male Osojnice je še nekoliko lepši

Otoček sredi jezera, gori pa cerkvica ...


JUNIJ, poletje in za marsikoga najlepši letni čas


Junij je prvi mesec meteorološkega poletja. Končno je pred nami čas, ko so dnevi najdaljši, zunaj je vroče in vse diši po morju ali čistem gorskem zraku. Odvisno od posameznika, kaj ima raje. Važno je, da se imamo lepo, oziroma si naredimo tako, da nam je lepo.


Bovški Gamsovec, 13. 6.


Junij je v Vratih še posebno lep. Dolina je prijetno zelena in cvetoča, še posebej izstopajoči so rumeni cvetovi Nagnoja, ki krasijo zatrep doline. 

Igra svetlobe

Razgled s poti je res izjemen

Kredarica in Triglav
Tule je bil prvič uporabljen objektiv Tamron 70-200 f/2.8 G2

Tokrat jih ni bilo prav veliko na spregled, pa vseeno so se našli

Vse je tako lepo sveže zeleno in pomirjujoče

Junija se razcveti Laburnum anagyroides ali Navadni nagnoj
Ima pa še eno lepo ime, in sicer: Zlati dež


Slemenova špica, 24. 6.


Na Slemenovo špico se lahko odpravimo kadarkoli. Lepa je v vseh letnih časih in pogled proti Jalovcu je vedno čudovit. Je pa res, da so macesni lepši, ko so rumeni, a tudi junij skriva svoje čare ...

Sončni vzhod jap, vedno je lep :)



JULIJ, skoraj brez vročinskih valov


Julij je osrednji poletni mesec, ki je tudi najbolj vroč. Toda letos je drugače. Če je že celo leto precej drugačno, pa naj bo še mesec julij. Namreč, o vročinskih valovih ne duha ne sluha. Pogosti so bili prehodi front in vedno je prehitro sledila ohladitev. Ja, tudi takšno je lahko poletje. Imeli pa smo tudi nekaj izjemno močnih neviht s točo, ki je povzročila nemalo škode. Ena takšna se je razbesnela v okolici Domžal, ob koncu meseca.


Škrlatica, 5. 7. 


Škrlatica je nekdaj veljala za bolj samotno in manj obiskano goro. Danes temu ni več tako, saj je gora deležna lepega obiska. Še vedno pa velja, da se nanjo odpravimo dobro pripravljeni in z dovolj tekočine v nahrbtniku, saj na poti ni nobene koče.
Še posebej lepo pa je, ko na vrhu te čudovite gore doživimo sončni vzhod.

Ko se odpraviš na goro v mesečini

Te barve in ta pogled ... in vse to imam samo zase, saj sem popolnoma sam na vrhu

Tam čez je najbrž vse polno pohodnikov, tule pa sem samo jaz ... in imam lepši razgled

Bavški Grintavec

Barve so zjutraj res čudovite

Pogled na Steno in steno, z veliko začetnico

Nikjer nikogar ... le ti in jaz

Škrlatica ima nekaj, česar Triglav nima ... pogled na Očaka ;)

Bavški Grintavec

Kjer je nebo, tam sem jaz ... Kjer sem jaz, tam je nebo



Bovški Gamsovec, 26. 7.


Bovški Gamsovec zgoraj brez ... gamsov ... Pa nič zato, bilo je vseeno lepo in prijetno.


Spodnje Kriško jezero z vrha ... slika je približana




AVGUST, mmm kako diši zrak nad 4000 m


Dopusti letos potekajo nekoliko drugače, kot smo vajeni. Tudi sam do zadnjega nisem vedel, ali bom sploh lahko kam šel. Avgust je res en čudovit mesec, ki mi dovoljuje, da odpotujem tja, kamor si najbolj želim ... dopust je vedno nekaj najlepšega, izkoristimo ga.


Briceljk, 8. 8.


Briceljk je izjemno lep vrh, ki se dviga visoko nad dolinama Koritnice in Bavšice. Je najvišji vrh v grebenu Loške stene in ponuja čudovite razglede. Zato, ker je drugačen, je tudi njegov vrh nekoliko težje dostopen, saj visoke trave skrbno skrivajo stezico, ki se vije proti vrhu.

Drugačen pogled in drugačen svet ... a tako lep in tih

Midva sva si ga zaslužila, dajte si ga še vi ... in tule sem mu namignil, kam greva naslednjič ... 



ŠVICA 2020 in gremo pogledat, kako diši zrak, nad 4000 m, 13. do 16. 8.


Končno je prišel čas, da tudi jaz grem na dopust ... tak, bolj aktiven, kot vedno. Tokrat se tik pred zdajci vendarle odločim, da je zopet čas za Švico in njene mogočne gore. Prijatelj je bil pred časom na Mont Blancu in imel gor kaj videt ... ja pa kaj še ... razen megle in mraza prav nič. Takrat mu namignem, da če gre z menoj, mu obljubim, da bo nad 4000 m bil v kratkih rokavih. Takoj me prime za besedo in čas je, da obljubo sedaj izpolnim ... samo upam lahko, da bo vreme res zdržalo. Nekako me ne skrbi preveč, ker vem, da bo lepo ... to se po navadi zmenim že v naprej ...
Torej naj se Švica 2020, začne ... zdaaaajj :)


Saas Fee z okolico: Hohsaas, Felskinn, Egginerjoch in Langflugh


V teh koncih sem že bil in jih poznam. Po kar dolgi vožnji najprej sledi namestitev v kampu. Saas Grund jih ponuja kar nekaj in prostora je dovolj za vse. Če se boste kdaj odpravili v te kraje kampirat, potem vam priporočam, da vzamete tudi Sasstal Card, ki jo dobite v kampu.

Okolica je izjemno lepa in ponuja precej aktivnosti. Vse je seveda povezano z mogočnimi gorami, ki jih tule res ne manjka.


Hohsaas in pogled na mogočni Weismiess 4017 m

Pogled na Alphubel 4206 m
Felskinn, Egginerjoch

Svet mogočnih ledenikov
Langflugh

Saas Fee je izjemno lep. Vse te gore nad njim so res mogočne in kar 13 jih preseže višino 4000 m

Pri mlinu

Vode je res veliko

Tudi zelenja poleti ne manjka


Allalinhorn 4027 m in Alphubel 4206 m, 15. 8 - TURA LETA 2020


Ko se odpravim v Švico, običajno to pomeni samo eno. Ponovno se bom povzpel čez mejo 4000 m in tega se vedno zelo veselim sploh, če dodam novo goro na kateri še nisem bil, potem je to to :)
In tudi tokrat se je izšlo za dva štiritisočaka ... pa če tud v enem dnevu.
Kaj pa moja obljuba prijatelju, ki je z menoj ... da bo stal na 4000+ v kratkih rokavih. Ja, tudi to sem izpolnil. 
Skratka veličastna tura v veličastnem okolju, ki zasluži naziv; tura leta 2020

Najlepši začetek dneva

Dve zares mogočni gori, ki kraljujeta tukaj
Taschhorn 4491 m in Dom 4545 m

Na vrhu Allalinhorna 4027 m

Včasih nas pot vodi nad prepadi

Matterhorn 4478 m

Z majhnimi koraki se daleč pride

Razgled, ki ga ponuja Alphubel je res čudovit

Obljuba izpolnjena ... če greš z mano, potem je tole zagotovljeno

FOTOGRAFIJA LETA 2020
Poiščem jo v turi leta in nekako se mi tale zdi pravšnja.
Skupna na vrhu, pri križu, 4206 m visoko

Še ena z našo zastavo


Tale tura je bila res izjemno lepa in ne bom rekel, da je še kdaj ne ponovim. Vsekakor se v Švico še vrnem, saj je tukaj zmeraj lepo in vedno odkrijem kak nov zanimiv kotiček.



Video zapis: Alphubel 4206 m




Vrata, 22. 8.


Ponovno s kolesom na pot, in sicer v eno najlepših dolin pri nas. V poletnem času, še zlasti ob lepih koncih tedna, se v dolini nabere veliko pločevine, ki na nek način kvari podobo doline.


Poletni prizor v Vratih ... pločevine je vsekakor preveč



SEPTEMBER, poletju pomahamo v slovo in z negotovostjo zremo naprej



Prvi jesenski mesec je tu. Poletje res prehitro mine, še posebej, ko je človek aktiven. Vsi se tudi sprašujemo kako naprej. Še vedno smo namreč v primežu pandemije in pred vrati je drugi val ... vsaj tako nas svarijo ... pogled v prihodnost je negotov. 
In, da ne pozabim ... prvošolcem vse dobro v šoli :)



Oltar in Dovški križ, 4. 9.


V te konce se vedno rad odpravim. Bivak II je kralj slovenskih bivakov. Ta razgled me vedno znova navdušuje, še posebno v mesečini. Triglav tam čez je kot na dlani in z malo sreče bi na Kredarici lahko naročil kavo ... le dobil bi jo težje ...
Dan je bil izjemno lep, tura veličastna, najlepše pa je, ko spoznaš nove ljudi.

Sonce zahaja in gore zlatijo

Temno je še, a luna bo kmalu zasvetila v vsem svojem sijaju

Mesečina in nizka oblačnost

Bivak II je res lep in v odličnem stanju ... naj bo tako tudi v prihodnje

Pogled, ki vedno očara ... še posebej v mesečini

Jutro z najlepšim razgledom

Veliki Oltar ... izjemen je

Tik pod vrhom

V gorah vedno srečaš čudovite ljudi

Krajši spust po vrvi

Razgled z Dovškega križa


Travnik, 12. 9.


Travnik je lep in osamljen vrh, ki se dviga nad dolinama Tamar in Zadnja Trenta. Ponuja enega najlepših razgledov na Jalovec. Kdor se želi umakniti stran od vrveža, naj se usmeri proti Travniku. A pozor, gre za zahtevno brezpotje!

Jalovec je kot na dlani

Razgled je izjemno lep

Razgled z grebena Mojstrovk ... globoko spodaj je Tamar



Raduha, 21. 9.


Dolgo časa je že minilo, od kar sem zadnjič stal na njenem vrhu. Še vedno je lepa in prijazna. 

Koča na Loki pod Raduho

Raduha 2062 m



Kredarica, 29. 9.


Hiter skok na Kredarico in to dobesedno. Kar veliko snega za konec septembra. Kot kaže, se bo zima letos zgodaj začela. Upam, da bo bogata s snegom.


Vedno v mojem ...




OKTOBER, v gorah si roki podata jesen in zima



Osrednji jesenski mesec, ki nas vedno razveseljuje s čudovitimi barvami. Komaj čakam, da uzrem zlate macesne, modro nebo in bele gore. No letos, ker je pač že celo leto precej čudno, je zlatorumene macesne prekrival še sneg. Pa so bili vseeno lepi.


Kukova špica, 10. 10.


Kukova špica se je tokrat znašla kot alternativa neki drugi turi. In verjemite, da je bila ta odločitev povsem na mestu. V odlični družbi na izjemni gori ... Vse najboljše, prjatu!

Božanski razgled na božanske gore

Radi se imejmo ... vsak dan

Zlata reka teče v zlato jezero ... ok, megla pač ;)

Čudoviti jesenski kontrasti, so najlepši



Slemenova špica, 18. 10.


Vemo kje najdemo najlepše macesne. Visoko v gorah. Lokacij je pri nas kar nekaj. Meni izredno ljuba je ta nad Vršičem. Letos je bilo vse pod snegom, a zato nič manj lepše ... nekoliko drugačno.

Mrzlo je ... no, napoved za to jutro je bila lepša 

Meglice se podijo okoli

Proti Špiku

Meglice so umaknile modremu nebu in beli sneg je še bolj bel

Macesni so zlatorumeni in beli hkrati

Jesen ali zima ??

Najlepši daleč okoli

Pot me vodi tja, kamor sam želim ... proti soncu



NOVEMBER, vračamo se v pomlad


Mesec, ko se nam zopet vse spremeni. Če smo sprva mislili, da bo zadeva dokaj hitro minila, pa smo kmalu videli, da temu ne bo tako. Kolikokrat smo slišali znani stavek, da bo naslednjih štirinajst dni ključnih ... 
Torej, ponovno smo omejeni le na svoje občine. Vreme v tem mesecu je bilo, vsaj v višjih legah naravnost pravljično. Nižje pa smo bili podvrženi megli. Po sonce torej nekoliko višje, tisti ki lahko.

Gore opazujem takole na daljavo ... upam, da se omejitve čimprej sprostijo



DECEMBER, končno smo v zadnjem mesecu leta



December letos ni preveč veseli. Omejujejo nas ukrepi in vsak dan nas spremljajo številke. Pa vseeno je to čas, ko se ozremo nazaj in tudi naprej. Vsi smo v pričakovanju novega leta in prav vsi, v to sem prepričan, si želimo, da bo naslednje leto zopet tisto normalno. Sam verjamem, da se bodo stvari že kmalu začele postavljati na svoje mesto in, da bomo spet lahko uživali tako, kot smo prej.


Mrežce, 15. 12.


Končno sem le dočakal dan, ko so se omejitve sprostile in nam je, znotraj regije, dovoljen prehod med občinami. Če bi mi kdo pred enim letom rekel, da bomo zaprti v občine, ga seveda ne bi jemal resno. Ampak, najprej padejo občinske, sledile bodo regijske in na koncu tudi državne meje. Je pa res, da si meje postavljamo sami in sami jih tudi podiramo. Torej, gremo na prvo turno smuko v novi sezoni.

Zima na Pokljuki je res lepa

Po kar dolgem času, spet med gorami
Zajavornik, Pokljuka

Triglav in Kredarica

Končno prava zima

Upajmo, da se kmalu odpre

Kamniško Savinjske Alpe

Turno smuko imamo radi

Zato je zima tako super ... obožujemo jo



Srednji vrh, 27. 12.


Gore nad Zelenico so vedno zanimive in ponujajo kar nekaj lepih terenov za turno smuko. Tokrat se s prijateljem usmeriva proti Vrtači in naprej do Srednjega vrha. Čeprav se vreme ni držalo napovedi je bilo konec koncev prav lepo.

Meglice se prelivajo čez greben

Dom na Zelenici

Nadaljujeva v smeri Vrtače

Sneg je, glej zunaj sneg je ...

Končno tista prava zima

Razgled z vrha v smeri Zelenice

Evo ga uživača ... jeeeeee



Koča na Gozdu, 30. 12


Od zadnje ture ni minilo veliko časa, a je vseeno zapadlo ogromno snega. Toliko ga na Gorenjskem konec decembra že dolgo ni bilo. 
Za zadnjo turo leta 2020, si izberem Kočo na Gozdu. Med potjo pa se kar ne morem načuditi vsej tej količini snega in pravi zimski pravljici. Že na izhodišču v Kranjski Gori je snega skoraj meter, višje pa še več. To je tista prava zima.

Že v Kranjski Gori je zelo veliko snega

Cesta je zaprta že takoj spodaj

Deviški sneg samo zame in grem proti prvi serpentini :)

Ovira ali teža

Res, ampak res, vse je belo

Noro, kakšni pogledi

Ruska kapelica

Koča na Gozdu in ogromne količine snega

Ko se vračam nazaj, se prične jasniti

In na deveti serpentini se odpre najlepši pogled ... pa ti si ja nooor ...

Kraljica Škrlatica v zimski preobleki

Mihov dom, naj planinska koča leta 2020
Čestitke :)

Vesel sem, da sem bil danes tu ... imel sem kaj videti ... se vidimo naslednjič :)





Tako, prišli smo do konca. Leto niti ni bilo tako slabo in kljub pandemiji sem, smo, lahko veliko lepega doživeli. Seveda ni bilo vse tako, kot smo bili vajeni, veliko stvari je bilo in so še, drugačne kot prej.

Leto, ki se poslavlja, je zaznamovala pandemija SARS CoV2, ki nam je povzročila veliko preglavic in nam jih še vedno povzroča. Ampak kljub temu pa nas je, upam vsaj, tudi kaj naučila. Kakorkoli že, pandemije zaenkrat še ni konec in tudi v začetku novega leta nas bo še spremljala, potem pa, v to sem prepričan, se bo od nas poslovila in počasi se bomo začeli vračati v čas po pandemiji, ki pa bo zagotovo nekoliko drugačen. Kako bo, še ne vemo, bomo videli. 

In kaj reči ob koncu. Hvaležen sem, da sem doživel toliko lepih trenutkov. Hvala vsem, ki ste mi dovolili, da sem smel delček poti v letu 2020, prehoditi v vaši družbi. Upam, da bomo še kam šli ... če me boste le vzeli s seboj, se vam z veseljem pridružim :)

Najbrž ste ugotovili, da v tem letu nekaj manjka. Manjkajo Dolomiti, kamor sem redno zahajal zadnja leta.  A leto 2020 je drugačno. Vzelo nam je kar precej stvari ... ampak bomo že nadoknadil.

Toda po drugi strani nam je leto 2020 tudi nekaj dalo ... dalo nam je en dan več ... slaba tolažba. Mislim, da bi se vsi strinjali, če bi nam dalo par mesecev manj ...


SREČNO IN ZDRAVO 2021, RADI IN LEPO SE IMEJMO ... VSAK DAN :)


Lep gorski pozdrav, Rok