 |
Čudovita noč v čudovitem okolju |
Končno zopet ena tista prava fotografska tura, ko vem, da bo noč prekratka in, da bo jutro še prehitro tu. Tele ture sem se veselil in sem jo res težko čakal in to vse od trenutka, ko jo prjatu predlaga. Glede na vremensko napoved in razmere sva vedela, da bodo pogoji za fotografijo res odlični. No, na koncu se je izkazalo, da je bilo še precej bolje.
Povabim vas na Prehodavce. Tam je vedno lepo in tam se vedno nekoga sreča ... ja, tam je vedno veselo in tudi tokrat je bilo.
Uživala sva: Nik in Rok, dajte še vi ...
PETEK 23. april - dan, ko se vse začne
V petek 23. aprila sem s službo zaključil prej in takoj odhitel domov, da si še vse spakiram do konca. Vedel sem, da bo ura kmalu prava za odhod ... no, kaj kmalu se izkaže, da imam časa precej manj kot si mislim .. Nik je že na poti .. ajooo, js pa še vse razmetano in tud v trgovino še moram. Evo, zame se je že začelo ... gas, gas ...
Seveda je prjatu prišel prej, preden sem sam uspel vse skup zmetat .. a vseeno ni predolgo čakal. Kot bi mignil, že sva bila na poti proti Kranjski Gori in Vršiču.
Dan prej so se uradno odprle tudi regije, zato ne bova v prekršku .. končno svoboda, pa čeprav le znotraj slovenske ograje ...
Na Vršiču je še precej snega, a nič bat, cesta je normalno prevozna. Vožnja kar hitro mine in že sva na izhodišču. Proti Prehodavcem se odpraviva s Trente. Oba prvič od tu, zato sva bila še toliko bolj navdušena. Kar zadeva same poti, nisem pričakoval nobenih posebnih težav ... a se je kasneje izkazalo, da vendarle ni bilo tako preprosto. Pri tabli piše, da imava cca 4 ure in pol hoje .. ura pa kaže nekaj minut pred 16.00 ... vreme čudovito. Ajde greva, da bova do sončnega zahoda gor ...
Spodnji del poti po cesti in nekaj časa tudi še v gozdu, je povsem kopen. Višje gori pa se počasi začne sneg. Sprva ga je manj, kasneje vse več. Vmes so tudi krajši kopni odseki ... potem pa na neki točki samo še sneg.
 |
| Leseni mostiček nad in pod vodo |
 |
| Sneg se pospešeno topi, zato je vode dovolj |
 |
| Zasnežena pot v gozdu |
 |
| Oprejo se pogledi na Veliko ali Lepo Špičje |
 |
| V tem delu je bilo kar zahtevno, snega veliko pot pod globokim snegom |
V zgornjem delu gozda je pot na nekaterih mestih precej nevarna. Prekriva jo namreč še vedno debela snežna odeja, ki se mestoma predira do pasu in še več ... nevarno pa je tudi za zdrs !!
 |
| Pogled nazaj na prehojen del poti |
 |
| Čez steno so grmeli plazovi, ki so zarezali v tišino |
V nadaljevanju je sledil vzpon proti sedlu med Zadnjiškim Ozebnikom in Prehodavci. Zaradi ogromne količine snega je bila smerna tabla seveda pod snegom ... sledi pa tudi nobenih. Upava, da nama bo uspelo ... Pomagava si tudi z aplikacijo, ki kaže kod poteka pot ... a kaj ko je vse pod snegom, narava pa je takrat povsem drugačna ... Nič, greva počasi naprej.
Kaj kmalu nama postane tudi jasno, da do sončnega zahoda ne bova prišla do Prehodavcev ... in za piko na i, pa sva bila ravno v trenutku, ko je sonce pozlatilo gore, nekje v luknji .. če bi bila vsaj malce višje, bi uživala v čudovitih barvah ...
 |
| V tem delu sva se malo lovila ... pa ne me jemat dobesedno ... |
 |
| Sonce gre dol in gore žarijo |
 |
| Veliko Špičje |
 |
| Malce višje bi morala biti, pa bi bilo še lepše |
 |
| Sonce je zašlo, midva pa še vedno puščava sledi v snegu in jih bova še nekaj časa |
 |
| Luna je že zunaj |
Zadnji del poti opraviva v temi. Luna je sicer lepo svetila, a vseeno brez dodatne svetlobe ni šlo. Na koncu je bilo nekaj prečk in nekaj strmih odsekov ... a sva vseeno zmogla in po cca 6 urah mučenja prišla na Prehodavce. Prjatu je kr zavriskal od veselja, ko je zagledal kočo ... veselje na vrhuncu ...
Bivak je bil ob najinem prihodu že kar lepo napolnjen, a je bilo prostora vseeno še vedno dovolj. Na hitro se zrihtava in za kratek čas leževa ... potem pa ob 2.00 zjutraj zazvoni budilka.
Ta je naznanila, da je treba vstat in it ven ... seveda obvezna oprema je fotoaparat, stojalo in vse kar spada zraven. Noč je bila povsem jasna, vetra nobenega, temperatura pa prav nič zimska .. skratka popolno.
No, do Mlečne ceste ali Milky Way, pa bo preteklo še nekaj časa. Cesta se bo prikazala nekoliko kasneje ... a, ker čas ponoči teče zelo hitro, jo kar kmalu uzreva. Sam sem se prvič srečal s fotografijo Milky Way in nisem imel veliko pojma .. ok, kar sem prebral ...
Nik pa je v tem že pravi mojster, zato sem mu z veseljem prisluhnil, ko je razložil kaj in kako. Ja, precej dela je. Najprej na samem terenu in potem še doma za računalnikom ... takrat sem bil še brez ustreznega programa, zato se nisem preveč posvečal temu. No, pa bi se lahko ... prjatu že ve zakaj :)
Torej, gremo ven in poglejmo kako je videti noč na Prehodavcih ...
SOBOTA 24. april - dan, ko se vse konča
... še prej pa uživajmo naprej ...
 |
| Zlati sneg |
 |
| Igranje z naglavno lučko ... to mi nekako gre :) |
 |
| Prehodavci so res lepi |
 |
| Nik tam v daljavi ... že preučuje Milky Way |
 |
| Kot na nekem drugem planetu |
 |
| Še en navdušen fotograf, ki ve veliko o fotografiji ... in v takšni družbi ni nikoli dolgčas |
Potem pa nastopi vrhunec noči in tudi vrhunec celotne ture. Prikaže se Mlečna cesta ali Rimska cesta oziroma Milky Way. Zaradi še vedno močne lunine svetlobe je bilo fotografiranje kar zahtevno, saj se je komaj videla. Pa vseeno je nekaj uspelo. Meni seveda precej manj, saj sem se s tem srečal prvič ... in zagotovo ne zadnjič. Do takrat pa imam čas, da še bolj preučim kako se tej zadevi streže. Prilike bo še dovolj in vem, da bo enkrat uspelo ...
 |
| Mlečna cesta nad Kanjavcem ... komaj je opazna, pa vendar |
 |
| Mojster pri svojem delu ... nad njim pa Mlečna cesta |
 |
| Takole je luna obsvetila Kanjavec in to s svojimi zadnjimi "žarki" |
 |
| Prehodavci v zadnji lunini svetlobi |
 |
| Zahod lune za Bavškim Grintavcem |
No, naj kar takoj povem, da se lunine svetlobe ob zahodu ne vidi tako, kot na fotografijah. Vidi se jo bolj medlo ... no, skozi oči fotoaparata pa je povsem drugače ... in ravno zato sva tu ... da je malce drugače.
Ko je luna zašla pa se je tudi Mlečna cesta malce bolje pokazala. Sam sem se še nekaj trudil, Nik pa se je lotil panorame ... no, meni do tja manjka še nekaj vaje ...
 |
Milky Way ... takole je uspel meni ... za prvič sem kar zadovoljen, a do popolnega rezultata
mi vendarle manjka še zelo zelo veliko ... in ja tudi to pride ... |
Kot sem že omenil, je noči hitro konec, ko delaš tisto, kar te veseli. Nočnega fotografiranja je za to noč konec. Pred nama je sedaj najprej ura modrine, nato pa sledi sončni vzhod. Tudi lepo :)
 |
| Bivak na Prehodavcih ... sedaj v ospredje stopi modra barva |
 |
| Lepo je tukaj |
 |
| Znak, da bo sonce kmalu zunaj |
 |
| Jaaa ... barve so že tiste prave ... noorooo |
 |
| Čudovito je |
 |
| Gore nad Trento |
 |
| Mojstrovke in Hochalmspitze .. priznam, pogrešam tiste gore tam preko meje ... |
 |
| Veliki Ozebnik, Jalovec in Mangart |
 |
| Gori na gori, gori |
 |
| Razor in Planja |
 |
| Bavški Gritavec v jutranjih barvah |
 |
| Celoten greben Mojstrovk. Od Male na desni, preko Velike in njenega predvrha, do Zadnje |
 |
| Poljub sonca gori |
Tako, pa se je končalo še jutro. Sedaj pa sledi zasluženi počitek ... vsaj za kako urico ali dve. No, na koncu se ga je nabralo ravno za uro in pol.
Sedaj sledi še malce uživanja in potem sestop po poti pristopa. Dan se je komaj začel in velja ga izkoristiti :)
 |
| Turna smučarja gresta uživat v neskončno belino |
 |
| Še kdo dvomi v lepoto narave .. tukaj .. |
 |
| Toj to ... ja, toj to a n :) |
 |
| Evo, pa še ena skupna ... res je blo lpo, pa še kdaj bo |
 |
| Sestop ... previdno in preudarno |
 |
| Strmo je, strmo ... a se da, lepo počasi |
 |
| Sonce, človek in senca |
 |
| Razgled s poti |
 |
| Pogled naprej ... dan je še mlad |
 |
| Če hodiš z nasmehom na obrazu, potem nobena pot ni pretežka ... |
 |
| Pa zopet strmo navzdol |
 |
| Hitro gre tole, hitro |
 |
| Še malo in sva zunaj težavnih mest |
 |
Minister za zdravje opozarja ... bla bla bla ...
Midva sva žejna k pajka .. Na zdravje |
Tako, prišli smo do konca. Tale tura je bila zopet ena tistih, ki sem jih že v startu komaj čakal. Pa s tem ne mislim, da ostale ture niso dobre ... so, so .. ampak ta je bila malce drugačna.
Spoznal sem človeka za katerega lahko rečem, da še nisva rekla zadnje; nekaj novega sem se naučil in nekaj novega sem dobil ... Zato bom rekel samo en velik HVALA :)
Prehodavci so lepi in tisti, ki lahko, naj se poda v ta čudoviti svet Julijskih Alp.
Lep gorski pozdrav, Rok
