|
Včasih iščemo nekaj, kar ves čas nosimo s seboj
|
Ob koncu leta se radi ozremo nazaj na tisto, kar smo preživeli. Ob tem se nam nehote prikrade nasmeh na obraz, ko se spomnimo tistih najlepših trenutkov.
Tokratni pregled leta, je ravno to...spontani trenutki, ujeti v času...in nikoli pozabljeni.
Leto 2016 v besedi in sliki...
Življenje nam kaže poti;
življenje nas vodi naprej, ne pusti nas, da obstanemo;
življenje nas posipava s srečo in včasih tudi z žalostjo...
življenje je samo eno in to je naše...živimo ga, ne pustimo, da prazno beži mimo nas...
|
Zimski pogled v dolino reke Soče |
|
Včasih brez pomoči prijateljev, ne bi uspeli |
|
Kaninsko smučišče |
|
Dovška baba...končno sneg |
|
Fotografija, ki krasi naslovnico koledarja PZS, za leto 2017 |
|
Zakaj imamo radi zimo...najbrž tudi zaradi tega |
|
Mačenska planina s Stolom v ozadju |
|
Pravi borci ne omagajo, ampak obstanejo in živijo naprej |
|
Ko prvi sončni žarek poboža goro...takrat noben mraz ne more premagati topline, ki jo začutim |
|
Sledi v prostoru, ki jih pušča človek...narava pa jih ponovno zabriše |
|
Oj Triglav...kako si krasan...tako lep, prav vsak dan |
|
Zame prav posebna fotografija v votlini...nekje pod Špikom.
Zakaj, zato ker je nastala v izjemnem trenutku, ko se zaveš, da ti je veliko lažje iti naprej, če nisi sam...
Vreme in razmere so bile, kakršne so bile. Ko sem na plano privlekel jegra, so se obema zasvetile oči...nadaljevanje je bilo takoj lažje :)
Mato, hvala za družbo, na tej špikasti turi :) |
|
Tole imamo najraje |
|
Noč ima svojo čarobno moč |
|
Sončni vzhod z vrha Slovenije |
|
Triglav je lep, naj takšen tudi ostane |
|
Na vsake toliko, nam jo je zagodel tudi ARSO...pa nč bat, nas nič ne ustavi in se imamo vedno lepo |
|
Večkrat smo imeli čudovite razglede... |
|
...in večkrat so bile razmere za smuko več kot odlične |
|
Aljažev dom v Vratih...rad se vračam semkaj |
|
Zadnja turna smuka v sezoni 2015/16, se je zgodila 27. maja...tule, v teh koncih |
Takole smo se imeli v prvih petih mesecih leta 2016...kar nekaj čudovitih skupnih izletov smo imeli, na nekatere sem podal tudi sam, ker včasih potrebujem samoto.
Potrebujem čas in prostor samo zase...nočem, da me kdo moti. Takrat se potopim v samo moj svet, katerega poznam samo jaz...rad se potopim v ta svet...in točno vem, kdaj moram to storiti.
A veliko lepše je, če se mi ture zgodijo s prijatelji...takrat je vzdušje lepše in lepo je, ko nisi sam.
Pred nami je poletje...pred nami so Dolomiti, pred nami je kolo. Sledi galerija slik :)
|
RedBull GoniPony 2016...prišli smo na vrh Vršiča...drugo leto gremo spet. Se nam še kdo pridruži?? |
|
Tudi v Vrata sem se nekajkrat podal s kolesom...fino, če mate radi makadamski prah..ampak se da :) |
|
Prvi skok v Dolomite se je zgodil v mesecu juniju...tole so najlepši travniki |
|
Lago di Sorapiss je eno najlepših jezer...resnično ga priporočam |
|
Tre Cime in Sorapiss |
|
Passo Giau in Monte Gusela |
|
Cinque Torri in Punta Sorapiss |
|
Če si prijateljica, za rojstni dan želi na Triglav, potem za nas ni ovir |
|
V hribih smo tudi praznovali...koliko let, pa naj ostane skrivnost :)
Hvala osebju koče na Doliču, za odlično torto, ki so nam jo spekli |
|
Plesali smo okoli triglavskih jezer |
|
Nismo samo pešačili, tudi poleteli smo...čez blejski otok, na Kredarico :) |
|
Drugi Dolomiti, so se nam zgodili v mesecu avgustu |
|
Pot na Marmolado |
|
Dileme smo reševali sproti :) :) |
|
Ko gremo na dopust pokažemo, kako se imamo radi |
|
Gore nas povezujejo - Sassolungo |
|
Gore nas združujejo - Marmolada |
|
Veselili smo se vsake nove zmage... |
|
...odkrivamo čudovite poti... |
|
...in vedno se naučimo kaj novega :) |
|
Zopet na domačih tleh - Krnsko jezero in Krn |
|
Premikamo meje, čez mejo...tokrat prvič na 3000+ in Ankogel |
Poletje se počasi končuje, a mi gremo naprej. Do konca leta je še nekaj časa in tudi tega bi rad preživel tam, kjer se počutim najbolje.
Naslednja galerija fotografij, nas bo popeljala čez mesece september, oktober in november...izjemen je bil mesec oktober, ko smo bili priča čudovitim prizorom, ko se dva letna časa zlijeta v enega.
|
Začnem z vzponom na Jalovec...na kralja slovenskih gora |
|
Kraljevski sončni vzhod in bil je samo moj |
|
Po kralju je prišla na vrsto še kraljica...seveda, to je Škrlatica |
|
Zazrt v nebo proti zvezdam, ki počasi ugašajo |
|
Veličina jutra, s Triglavom |
|
Na Stenarju |
|
Kralj planin pod Triglavom |
|
Prvi dotik zime |
|
Tudi igrali smo se |
|
Nočna proti Slemenovi špici |
|
Gore v mesečini in snegu |
|
Ne potrebujem spanja, ne potrebujem udobja noči...dovolj mi je to, da sem tu, pa čeprav me zebe |
|
Pod viharnikom |
|
Kristal |
Po čudoviti noči je prišel zares lep sončen dan. Takrat se je pokazala lepota dveh letnih časov, ki sta se zlila v enega...a še vedno je jesen in prav je, da zima počaka...naj pride takrat, ko bo na vrsti...
|
Ko zima skrije jesen |
|
Narava je čudovita in zna nas razvajati |
Oktobra je tudi čas, ko odpremo turno smučarsko sezono. Letos sva jo odprla s prijateljem, in sicer v soboto 29. oktobra. Dolga pot na Tirolsko, še daljši vzpon in neskončno dolga pot nazaj proti domu...naporno, ampak tako lepo, da je napor že pozabljen...aja, tura se je zgodila v enem dnevu :)
|
Končno zopet na snegu in na smučeh |
|
Najvišja gora, na kateri sem letos stal - WILDSPITZE 3774m |
|
Že smo v novembru in tule je nočni vzpon proti Kredarici |
|
Kapela Marije Snežne, na Kredarici |
|
Triglavski dom na Kredarici, s Triglavom v ozadju |
|
Ko se prebuja naš Očak |
|
Panorama s Kredarice...tile oblaki so nori... |
|
Dobro jutro...je kdo za jutranjo kavo?? |
|
Po Kredarici pride na vrsto še nočni Grintovec |
|
Pusti, da te sanje ponesejo naprej |
|
V hribih se dela dan |
|
Super polna luna in neverjetna svetloba noči |
|
Luna in Karavanke |
|
Storžič in Triglav |
Kako hitro nam čas polzi skozi prste, kako hitro se leto obrne. Včasih imam občutek, da tega sploh ne dohajam več...vse se dogaja tako zelo hitro.
Skozi galerijo fotografij in ob zapisani besedi, smo prišli do zadnjega meseca v letu. December je mesec veselja, pričakovanja, praznovanja...a na drugi strani je to mesec, ki je za marsikoga zelo težak...človek se skrije v blišču luči...
|
Zato Škrlatica |
|
Ponovno pod tisočerimi zvezdami |
|
Zimski vzpon na Špik |
|
Razgled...in ta je tako lep |
|
December je tudi mesec, ko praznujem...in ta tura je bila le dan po tem...še enkrat hvala za vse :) |
|
Po skoraj dvomesečni suši, zopet na snegu na smučeh...Schareck, Molltaler Gletscher |
Tako prišli smo do konca...bilo je izjemno lepo, čeprav se vsi načrti niso uresničili in ostajajo za naprej...
Naj se zahvalim vam, prijatelji. Brez vas bi bilo drugače...manjkal bi smeh, manjkali bi pogovori...zato hvala prav vsakemu posebej.
Rad bi, da tudi v prihodnje pobegnemo kam na lepše...kam višje, morda tudi čez 4000m...da bomo skupaj vrteli pedala in odkrivali Dolomite, ter druge lepe kotičke...da bomo našli čas, da skupaj preživimo kak dan...ali dva...
Hvala pa tudi vsem vam, ki me spremljate preko celega leta in mi namenite svoje komentarje pod objavami.
Naj govorijo fotografije in beseda tudi v letu 2017...radi in lepo se imejmo :)
Vzeli so nam že veliko stvari, a vsega se vendarle ne da vzeti...
Naj nam nihče ne vzame zdravja;
naj nam nihče ne vzame ljubezni;
naj nam nihče ne vzame prijateljev;
predvsem pa, naj nam nihče ne vzame srca...le to je samo naše in dajmo ga tistemu,
ki bo z njim lepo ravnal...
SREČNO in lep hribovski pozdrav, Rok