torek, 30. december 2014

Piz Boe 3152m - Zimski portret gore


December velja za praznični mesec, še posebno, ko gre h koncu...takrat se staro konča in začne se novo...na koledarju se zamenja številka letnice in vsi smo leto dni starejši...brez izjeme...

Dan pred Božičem si vse lepo spakiram in pripravim za odhod v Dolomite. Ob polnoči grem še k polnočnici in po njej se odpeljem na pot. Najprej do Begunj pri Cerknici, kjer poberem Matevža in nato naprej proti Dolomitom in Canazeiu...čez Italijo...
Ko prispeva na cilj si najprej poiščeva prenočišče in nato se kaj hitro pobereva proti Passo Pordoi in na Piz Boe. Seveda s smučmi.
Prvi pogled proti gori je nekam žalosten, kar se snega tiče, a se vseeno odločiva, da greva. Pot je v zimskih razmerah težja, kot običajno in tudi vzpon s smučmi je bil na trenutke zelo zahteven. Snežna podlaga je bila ponekod pomrznjena, drugod pa mehka...tudi klože so bile... Snega pa v spodnjem delu res malo, zato je ven gledalo še veliko skal. Tik pod kočo Forcella Pordoi sva morala smuči sneti in jih nesti do koče...snega v tem delu ni, tisto malo, kar je, pa je povsem ledeno!!!

Od koče naprej nadaljujeva s smučmi...kar zoprn vzpon... Čisto do vrha s smučmi ni šlo, zato jih pustiva nekoliko niže...in nadaljujeva peš... Z zadnjimi atomi moči se komajda privlečem do vrha...ja, razgled je bil izjemen, vetra skorajda ni bilo...
Zdaj sledi le še spust do smuči in potem od smučava do avta. Sama smuka ni bila ne vem kaj...sneg ni bil tisti pravi in bolj malo ga je bilo. No, sva pa naredila vsaj nekaj lepih zavojev in to je bilo tudi dovolj.
Na poti v dolino občudujeva še izjemno lep sončni zahod...potem pa že v temi prideva do avta...

V hotelu pa zaslužena večerja, pivce in počitek. Naslednji dan še skok na Marmolado (z gondolo) in smuka do doline. To pa je bil užitek v pravem pomenu besede.

Sledila je še pot do doma...in seveda sva rekla, da se semkaj še vrnemo.

Uživala sva Matevž in Rok


Prihod v Dolomite in jutro božičnega dne


Pod Marmolado na cesti proti Passo Fedaia


Lago di Fedaia, kjer voda odseva jutro božičnega dne...res nekaj posebnega in to se zgodi samo na Božič...enkrat v celem letu...



Zdaj se zapeljeva pogledat, če je še kje kaj frej za prespat...pa mislim, da ne bi smelo bit težav. V bližini je en imeniten hotel...pa še pretirano drag ni...


Tako, sobo imava, zajtrk tudi...zdaj pa sva že na Passo Pordoi in tole je pogled proti Sassolungo 3181m...smučišča delajo na polno...


Naj se popotovanje na goro prične...snega je resda bolj malo, a se zaenkrat še da...najina smer je lepo vidna...gor proti koči Forcella Pordoi...


Skale, trave in sneg...vsega po malo...a obilo sonca in čudovit dan


Človek je res majhen v primerjavi z mogočnimi gorami...kljub naši majhnosti pa za nas ni ovir :)


Snega res primanjkuje...a se še vedno da...


Matevž med vzponom...odlično mu gre...


Med tem gondola že veselo vozi...sicer bolj ko ne prazna...pa nič zato...


Odpre se pogled proti Marmoladi...


Smučišče nad Passo Pordoi...lepo je...


...in tudi tukaj, kjer sva midva je lepo...nemara še lepše, kot tam spodaj :)


Marmolada 3343m...tam se šele smuča...


Zadnji del vzpona pod kočo...nekaj časa je še šlo, potem pa sva morala smuči sneti in nadaljevati peš. Sneg je zgoraj poledenel, strmo je, čisto pod vrhom pa so skale.
Sama smuka tule dol je tud bila bolj ko ne borba...ampak je šlo...


Pogled na Passo Pordoi 2239m


Do tule je šlo s smučmi, naprej pa peš...sneg je trd in mestoma leden, naklon je kar konkreten, više gori pa so same skale...sva pa tik pod kočo...


Pogled izpred koče Forcella Pordoi proti najinemu cilju - Piz Boe 3152m in zimski portret gore


Razgledi so bili ta dan res božanski...tale pogled je eden lepših...Monte Pelmo 3168m...osamljen lepotec Dolomitov...drzen na pogled...


Monte Civetta 3220m...na to goro vodi zelo lepa, a tudi dolga ferrata...


Marmolada: Punta Rocca 3250m in Punta Penia 3343m...zraven na desni pa je Gran Vernel 3210m



Grupo Sassolungo 3181m


Tudi če je pokrajina še tako hladna in neprijazna...se vedno najdejo tople barve, ki vse skupaj poživijo... :)


Še pogled na znamenite Tofane, potem pa se počasi odpravim nazaj dol...treba še mal smučat dans :)


Že nazaj pri koči...do tule je bilo nekaj lepih zavojev...pa tudi kar precej brega na gor...mal sva trpela... Se pa že vidijo enkratne barve sončnega zahoda...


Marmolada in Gran Vernel


Nebo in oblaki so resnično žareli...tako, oziroma še bolj, kot so zjutraj...


Kaj hitro je prišla noč...zato sva si v zadnjem delu smuči snela in se do avta odpravila peš...morda je tako še najbolje, saj je zunaj še ogromno kamenja...

Prijetno utrujena se pripeljeva do hotela, kjer naju je čakala topla večerja, tuš in pivce...vse je bilo zasluženo.


Hotel Villetta Maria, kjer sva prenočila...zelo prijeten hotel...

Naslednji dan po zajtrku, ki je bil res odličen, spakirava in se odpraviva še na Marmolado - Punta Rocca. Gor z gondolo in dol s smučmi. Vreme je bilo izjemno hladno, pod -20°C in zelo vetrovno, zato sva se hitro odpeljala v dolino...in proti domu...


Piz Boe s Punta Rocce...tam sva smučala včeraj...no, vsaj trudila sva se...


Tudi, če je extremno mraz...za fotke ni nikol premrzlo...


Marmolada - Punta Rocca 3250m

Sledil je le še spust po progi do avta...tale je bil res brutalen :)


Pot do doma je potekala povsem brez težav in še preden je en model prismučal z Marmolade v dolino, sva bila midva že v Begunjah pri Cerknici.
Seveda se v Dolomite še vrnemo...in to že kmalu...še v letošnji zimi...

Spodaj je še kratek video...žal je smučanja bolj malo posnetega, ker se mi je baterija izpraznila...no, nekaj pa vendar je :)



Hvala za ogled, komentarji dobrodošli

Lep pozdrav, Rok

ponedeljek, 29. december 2014

Prestreljenik 2499m - Odlični turni zavoji


Na Prestreljenik se z Blažem odpraviva na prvi zimski dan koledarske zime, 21. decembra.
Pred 4.00 uro zjutraj se odpeljeva s Kranja proti Sella Nevei, kjer bo najino izhodišče. Vreme je bilo seveda lepo...no, zjutraj ko sva startala je kar močno pihalo, a se je veter kasneje povsem umiril.

Spodnji del smučišča je bil ta dan še bolj bogi, kar se snega tiče, zgoraj pa je bilo precej bolje, saj so snežni topovi delali s polno paro. Vzpon sva do zgornje postaje gondolske žičnice opravila peš, od postaje naprej pa s smučmi...lepo proti Prevali in naprej proti Prestreljeniku.
Na Prestreljenik se podava peš...dereze in cepina, so obvezni del opreme...brez je težko, oziroma nemogoče, kar je na lastni koži občutil en italijanski par...še dobro, da sta se obrnila...
Na vrh Prestreljenika prideva brez težav...razgledi perfektni...res odlična vidljivost...

Kar je seveda najbolje je to, da naju je zdaj čakal še spust do smučišča in nato smučanje do koder bo pač šlo...vedela sva, da prav do avta ne bova smučala, ker je spodaj premalo snega...in res...zadnji del poti opraviva zopet peš.
Lepo je šlo do trenutka, ko...ko, mi spodrsne in padem kot hlod na tla...direkt na trtico...auuu...3 do 5 sekund ležim na tleh in ne vem, ali naj zatulim, ali naj se smejim...ok, noben me ni vidu, zato se poberem in nadaljujem do avta, kjer me že čaka Blaž...seveda, je on videl moj tresk...

Sledi še kosilo in pivce, ter počasi proti domu...med potjo pa že nastajajo novi načrti, za prihodnje zimske dni.

Uživala sva Blaž in Rok - naslovna slika


Nekje na poti pričakava sončni vzhod...lep, kot vedno...


...in tako lep trenutek je potrebno ujeti v tele naše napravice...


Vzpon po smučarski progi...je kar šlo...piha pa tud ne več...


Špik nad Policami ali bolj poznani pod imenom Montaž 2753m...ve se, komu tu pripada prvo mesto...



Že na naši strani gore...sneg imamo res radi :)




Strma peč


Po kratki pavzi nadaljujeva naprej...


...in kot bi mignil sva na najvišji točki nekoč živahnega slovenskega smučišča...takole lovimo sončne žarke, da se vsaj malo pogrejemo...


Na drugi strani pa žalostna podoba smučišča na Kaninu...res nerazumno početje...namesto, da bi turizem v teh dneh cvetel, naprave in objekti propadajo in samevajo...kriv ni seveda nihče...ja, krive so naprave, kaj so pa prišle sem gor...zdj pa majo, a n...


Narava tule je res izjemna...naša je...ponuja ogromno...in eni to seveda izkoristimo :)


Naju pa sedaj čaka še vzpon na tole goro...prvič mi ni bila namenjena, zdaj mi mnde bo...ale, greva :)


Razgledi so že zdaj perfektni... Jalovec je tudi s te strani pravi lepotec...


Z ustrezno zimsko opremo je šlo lepo...brez težav...


...brez ustrezne opreme pa ni šlo...tale par se je kaj kmalu moral obrniti...s palicami pač ne gre...dobro, da sta odnehala...marsikdo tega namreč ne zna, ne zmore ali pa preprosto noče...


Blaž je že visoko...grem še jaz tja gor


Zgornji del gore ni bil zahteven...previdnost pa tudi ni odveč...


Razgled z vrha Prestreljenika...res čudoviti...pa še vetra ni...booombaaa :)


Od Viša preko Montaža do Velikega Kleka


Naši velikani :)


Triglav 2864m


Grossvenediger 3674m


Dolomiti... Antelao in Punta Sorapiss


Jof di Montasio, Cima Verde in Cima di Terrarossa


Še nekaj utrinkov z vrha...




Mangart 2679m res je čudovit...


Tako, varno sva sestopila z gore...kar sledi zdaj, pa je ena sama uživancija...gremo, smuči že komaj čakajo...midva pa tudi... :)


Spodaj je še kratek video...vzpon, sestop in smučanje...z OneRepublic :)



Hvala za ogled. Svoje mnenje lahko napišete pod komentarje :)

Lep pozdrav, Rok