Triglav 2864 m - nepozaben sončni vzhod

 

Aljažev stolp na vrhu Triglava in prvi sončni žarki; 17. 10. 2021

Proti Triglavu se vedno rad odpravim, še posebej, ko grem na sončni vzhod. Takrat je vselej lepo. Tudi v nedeljo, 17. oktobra je bilo tako. Pravzaprav je bil to eden najlepših sončnih vzhodov, kar sem jih doživel na vrhu naše prelepe domovine.

Ne le, da je bilo vse belo od snega in ivja, tudi nizka oblačnost je naredila svoje ... ko pa jo je sonce obarvalo v zlate odtenke pa sem ... samo stal, gledal in fotografiral. Kaj takšnega pa res ne vidiš vsak dan.

Pri tokratnem vzponu je bilo še nekaj prav posebnega. Za pot proti vrhu si izberem tisto s Pokljuke. Tu že zelo dolgo nisem hodil ... in tu po tej poti sem naredil svoje prve korake v smeri Triglava .. že davnega leta 1986 .. in spomini iz otroštva so prišli na plano. Tokrat mi je res pasalo, da sem bil sam .. tako sem se lahko vrnil v preteklost in obujal spomine, ko smo tu, po tej poti hodil skupaj proti vrhu ...

Začnem ob polnoči ... temno je in zvezde so skrite za oblaki. Kasneje pridem še v meglo .. Uf, tole pa zna biti malce tečno.

Prav pozabil sem že, kako se vleče okoli Tosca do Vodnika ... potem pa proti Konjskemu sedlu in naprej do Kredarice. Vmes končno pridem iz megle .. koliko zvezd ... ja, tole bo nepozabno.

Tokrat sem si turo vzel samo zase in užival tako, kot pač znam ...

Noč na Kredarici ... piha in mrzlo je .. in še prihajajo gor

Nizka oblačnost in zvezde

Na vrhu Malega Triglava in svit na vzhodu

Pogled proti vrhu ... čas me že preganja

Pogled na uro mi pravi, da imam še dovolj časa, pa vseeno .. do vrha se sedaj ne bom več ustavljal, da ne bom slučajno prepozen ... zato sem namreč že od polnoči v pogonu ...

Ko pridem na vrh, sem bil malce začuden ... nikjer nikogar ... Ja finooo, bom imel pa Aljaža za nekaj trenutkov samo zase .. in kot bi mignil, se prikaže še sonce. Zelo lepo.

Med tem časom pridejo na vrh še drugi, da ne bom čisto sam.

Sam pri Aljažu in to v nedeljo zjutraj ... neprecenljivo ...

Evo ga ... naj se jutranji ples začne .. zdaj

Barve za stolpom oživijo

Pogled proti zahodu

Vrata globoko spodaj in Škrlatica na drugi strani

Potem pa zažari ... zažari in še enkrat zažari ...

Sončni vzhod z vrha Triglava

Že velikokrat sem stal na vrhu Triglava in opazoval sončni vzhod. Spomin mi spet pobegne daleč nazaj v preteklost ... ja, tudi takrat je bilo lepo. Ni bilo takšnih fotoaparatov, ni bilo takšne fotografije ... Bil pa je stolp na vrhu gore, bilo je sonce in bile so jutranje barve. Prav takšne, kot so danes ... no, morda so danes še nekoliko lepše zaradi snega ... potem pa je tu še nizka oblačnost ...

Res, tokratni sončni vzhod je izjemno lep.

Vedno bolj svetlo je in vse je oranžno

Jalovec in Mangart ... kot iz razglednice sta

Prisojnik in Razor

Škrlatica v zlatu

Kako je lepo ... ampak res je lepo

Potem pa opazim, da se še drugi vzpenjajo proti vrhu ... uf in kakšne barve so tam spodaj

Na grebenu Triglava

Zlate barve v ozadju ... in bela gora v ospredju

Lepo počasi in previdno

Mali Triglav

Veliki Draški vrh

Sestopa

Ima pa noro lep pogled v dolino

Res je lepa tale nizka oblačnost

Proti Velikemu Kleku

Čez Kanjavec vse do Krna

Zlata barva se še ne pusti odgnati ... a vendar so ji minute štete

Zameten je

Sedaj pa je že skoraj normalna dnevna svetloba ... dan bo zelo lep

Na vrhu spoznam nove ljudi ... in evo, ena slikca za spomin

Sedaj pa je čas, da se odpravim nazaj. Pred menoj je še dolga pot, pred menoj je še dolg dan in pred menoj je še na tisoče korakov ...

Previdno in počasi grem dol ...

Soncu naproti

Pogled nazaj proti vrhu

Na grebenu

Beli okras

Triglav

Popoln dan za fotografijo

Na vrhu Malega Triglava

Ko človek od veselja zavriska

Do Kredarice je še nekaj hoje

Pot z gore

Pot z gore me varno vodi naprej ... a previdnost ostaja

Varovala so praktično zunaj

Ja pa kaj še ... tole je 3 x 5 minut

Pogled nazaj ... ja, lepo je bilo tam zgoraj .. vesel sem, da sem tu

Na Kredarici si vzamem malce daljšo pavzo. Utrujenost se že malo pozna, a še ni hudo. Pot na Triglav je sicer bela, zasnežena in mestoma tudi ledena.

Potrebne so dereze ... cepin pa bi zadostoval že en, pa še to samo za nekaj metrov ..

Kot že rečeno .. sledi uživanje na sončku, pivo .. in fotografija ... akcija ..

Kako je lepo tukaj

Kapela, Triglavski dom in Triglav

To fotografijo pa vedno naredim, ko sem tu gor

Klasika na Kredarici

Vedno v mojem srcu ... in še v mnogih drugih

Kapela Marije Snežne na Kredarici

Še zadnji pogled tja gor

Tako čas je, da se poslovim od tega norega okolja .. pred menoj je še dolga pot. Ne smem pozabit, da sem začel na Pokljuki ... ne v Krmi, ki je precej bližje ...

Vmes se preoblečem v kratke hlače in kratke rokave, saj je pošteno vroče .. nižje doli pa še ena pavza na travi ... utrujenost prihaja za menoj ..

Tule se moram preobleči ... ker je res vroče

Poležavanje na travi

Vodnikov dom je ta dan zaprl svoja vrata

Ponoči sem bil za vse te razglede prikrajšan

V zadnjem delu poti sem užival v jesenskih barvah ... in spomini so prihajali naprej ... kako je bilo takrat tudi lepo, ko sem še kot mali otrok stopal po tej poti v spremstvu staršev in brata .. 

Sledi še mukotrpna pot okoli Tosca in pod VDV na Studorski preval ... od tam pa preko Jezerc do Pokljuke ... utrujenost se povečuje .. spanec me dohiteva .. korak je vse počasnejši.

A sem vesel, da sem tu in, da sem bil tam gor ... sedaj pa naprej.

Velo polje

Se vidimo naslednjič

Aktivni podor in pot po polici

Ko že pomislim, da sem skoraj tam ... uf, pol pa tole ...

Sedaj pa res ni več daleč ... tole bom pa ja zmogu

Pot s Pokljuke je med daljšimi ... a tako zelo lepa in polna spominov iz otroštva .. še kdaj pridem

Tokratni Triglav je bil res neka posebnega. Izjemno lep sončni vzhod, lepe barve in nizka oblačnost. Potem pa je tu še čudovita pot s Pokljuke, ki je sicer nekoliko daljša ... a vredna vsakega koraka in napora.

Hvala, da ste bili z menoj in lep hribovski pozdrav, Rok