sobota, 25. december 2021

HRIBI LETA 2021 in izpolnjena želja, Dom

V leto 2021 smo vstopili drugače, kot običajno. Pandemija nas je še vedno stiskala in nam oteževala normalen vsakdan. Pa vseeno, občinske meje so odprte, snega je v gorah res veliko in tisti, ki lahko, uživamo ... oziroma, vsak uživa na svoj način. 
Vsi pa si želimo, da se čimprej vrnemo nazaj v normalne tirnice življenja. Brez omejitev in brez ukrepov. A pot do tja, se zdi še kar dolga.

Leto, ki se je poslovilo je bilo čudovito in je prineslo veliko lepih in nepozabnih trenutkov. Ponovno sem se povzpel preko 4500 m, odkrival lepote Dolomitov in naše prelepe domovine.
Naredili pa so se tudi plani za naprej ... 
Žal, ampak res žal, pa mi je to leto vzelo tudi zelo dobrega prijatelja, s katerim sva opravila kar nekaj izjemno lepih hribovskih tur.
Sedaj pa pojdimo po poteh hribovskega leta, 2021 ... prijetno se namestite in uživajte tudi vi.


JANUAR, turna smuka v polnem zagonu, snega v izobilju


Januar je od decembra podedoval izjemno debelo snežno odejo in nas je že takoj na začetku povabil, da jo preizkusimo. Pršiča za izvoz, nedotaknjenih belih površin res veliko ... vse je belo in takšne zime v januarju res ne vidiš vsako leto.
Seveda je tule nujno potrebno poudariti, da se na pot odpravimo s popolno turno in zimsko opremo, ter da pred turo obvezno preverimo snežne razmere, glede plazov !!!


Korenščica in prvi zavoji po pršiču, 3. 1.


Korenščica je lep vrh v Karavankah, ki ponuja turno smučarske užitke. Vse se začne s klicem prijatelja, ki me povabi na prvo turno smuko, novega leta 2021.
Ker Karavank ne poznam prav dobro, se vabilu z veseljem odzovem ... in ja, bilo je izjemno .. koliko pršiča .. samo stoj in glej ...


Zimska pokrajina

Proti vrhu 

Vrh Korenščice

Vragolije v zraku ... in pol na tleh tud ...



Dovška Baba, dama v belem, 7. 1.


Na Dovški Babi sem bil že velikokrat in vem, da je to zelo lepa gora, ki nudi čudovite zavoje po belih strminah. Tokrat je izhodišče čisto pri glavni cesti ... tako nizko pozimi še nikoli.


Zasnežena pokrajina

Še nedotaknjeno

Bela stražarja



Hruški vrh in zima se pokaže v najboljši možni luči, 9. 1.


Prvi dve turno smučarski turi sta bili pretežno v megli in oblačnem vremenu. Manjkalo je sonce, da bi zimska pokrajina zasijala na polno. No in ravno to se je zgodilo tokrat ... najprej pa spet klic prijatelja, da se je vse skupaj sploh lahko začelo.
Vsekakor ena boljših turnih smuk, da o pokrajini ne govorim ...

Beli Klek s podpisi

Vzpon proti vrhu

Čisti užitek

Proti Triglavu

Mokotova bajta, Rožca

Hruški vrh

Izjemni tereni za turno smuko

Takole in nič drugače



Pogled, skoraj da, izpred domačega praga, 11. 1.


Včasih zelo rad opazujem sončni zahod ... Ko zadnji sončni žarki obsvetijo Grintovce. Kar pa je najbolje je, da to lahko počnem skoraj na domačem pragu.

Eden najlepših pogledov



Trupejevo poldne, še ena v nizu lepih turnih smuk, 16. 1.


Še naprej odkrivamo Karavanke. Višje gor še ni varno, zato se raje držimo nižje. Snega je veliko in smuka je še vedno odlična. 


Razgled z vrha ... božanski je



Modri led Peričnika, 17. 1.


Peričnik v zimskem času je vselej zanimiv in vreden obiska. Potrebna je seveda primerna oprema, saj je okolica slapu poledenela !!!


Modri led Peričnika



Na Vršiču, kjer je ogromno snega, 26. 1.


Na našem najvišjem prelazu je res veliko snega in gore nad njim še samevajo, saj je preveč nevarno za kak vzpon. Bo treba še počakat. Pa nič zato, tudi na Vršiču je zima izredno lepa, smuka po cesti pa prav prijetna.


Med vzponom po cesti me takole preseneti sonce, ki posveti skozi okno

Popolna zima

Skoraj zasuti Poštarski dom na Vršiču




FEBRUAR, razmere v visokogorju se počasi normalizirajo


V prvem mesecu leta 2021, smo visokogorje pustili pri miru, saj je bilo preveč nevarno. A počasi so se razmere vendarle začele normalizirati in sneg se je preobražal. 
Previdno se bomo podali tudi višje gor ...



Proti Šitni glavi, 2. 2.


Ponovno proti Vršiču, le da bomo tokrat potipali še malce višje gor. Že kmalu postane jasno, da prav daleč ne bo šlo, saj so se manjši plazovi prožili, kot po tekočem traku. Pa vseeno, smo vsaj malo okusili visokogorje ...

Gremo pogledat še malce višje gor

Tule se odločim, da bo dovolj ... razgled lep

Radosti in nevarnosti v gorah



Pod Skuto, kjer brije neusmiljen veter, 13. 2.


Sobota 13. 2. se je zapisala kot izjemno črn dan. V severni steni Storžiča, v Kramarici, so ugasnila kar tri življenja ...
Dan je bil sicer lep, a izjemno hladen in vetroven. Snežna podlaga je bila nestabilna, ko smo se vzpenjali proti Bivaku pod Skuto ... Vsem je bilo kristalno jasno, da ne bomo prišli gor. Zato je kmalu sledila edina logična odločitev, da se obrnemo in gremo nazaj dol .. no, odsmučamo nazaj dol, po zoprni podlagi.
Pa je bil dan kljub temu lep .. če odmislimo tragedijo v Storžiču.


Veter se že sluti ... do kod bo šlo, še ne vemo

Tule še precej optimizma in dobre volje

Ponovno plaz z Brane ... višje kasneje obrnemo



Veliki Draški vrh, turna smuka zagotovljena, 26. 2.


Ko se odpravim proti Velikemu Draškemu vrhu, se vedno nadejam dobre turne smuke. Čeprav je bil to plan b, se je vse super izšlo. Tudi parking na Pokljuki je bil še sorazmerno prazen, zato ni bilo težav, kljub malce bolj poznemu startu.

Veliki Draški vrh .. js sm prpravlen za akcijooo



Vrtača, eden najlepših vrhov v Karavankah, 28. 2.


Na zadnji dan meseca pa še ena prav luštna tura v Karavankah. Tokrat proti Vrtači, ki je bila ta dan zelo oblegana, zato si za pristop izberemo alternativo ... turna smuka je bila bolj ko ne ena velika borba s trdim snegom in bolečimi nogami. Pa nič zato, tudi to je treba dat skoz .. sj ne more bit vedno pršič in vse idealno ...

Jutro na izhodišču

Pod goro in pogled naprej

Na vrhu Vrtače

Sestop

Turna smuka po trdem
Foto: DF


MAREC in prvi letošnji vzpon na Triglav


Obilica snega v gorah nakazuje na to, da se bo še dooolgo smučalo. A vseeno, je to mesec, ko že zadiši po pomladi in to je tudi mesec, ko se svetli del dneva najbolj podaljša. Med prvim in zadnjim dnem je razlike približno 3 ure ... to pa ni tako malo, kaj ne.


Kredarica in Triglav, končno tudi na našega Očaka, 3. - 4. 3.


V začetku meseca marca je prišel čas, da se ponovno povzpnem na našega Očaka. Najprej do Kredarice in naslednji dan na vrh. Seveda s turnimi smučmi, ker drugače pač ne gre .. no, saj gre, a je s smučmi veliko bolje.
Zelo dolga tura s startom prav v Radovni. Ta dan je potekalo reševanje ponesrečene turne smučarke, ki si je pod Kredarico težje poškodovala nogo.

Nesreča v  gorah žal nikoli ne počiva ...
Helikopter gre na reševanje ponesrečene turne smučarke, pod Kredarico

Večerna milina na Kredarici

Na vrhu Triglava, stolp pod snegom



Velika Mojstrovka in še ena dobra turna smuka, 31. 3. 


Prav na zadnji dan meseca se odpravim na še eno zelo dobro turno smuko. Velika Mojstrovka ob tem času vedno ponuja izjemne zavoje in tudi tokrat je bilo tako. Turna smuka z vrha in v Drevesnico je res nora ... a pozor, v spodnjem delu je že potrebna previdnost, da ne poškodujemo smuči !!


Prisojnik .. tako mogočen je



APRIL, ko pobliže spoznam mlečno cesto


Med tem, ko je nižine že zajela pomlad, ko se že vse počasi prebuja in zeleni, visoko v gorah še vedno vlada zima. V tem mesecu sta se zgodili dve imenitni turi ... ena je prinesla plan za poletje - Dom; druga pa mi je pokazala Mlečno ali Rimsko cesto in me naučila, kako se zadevo fotografira ...
Ne pozabimo pa tudi na precej nizke temperature in močno pozebo, ki nas je prizadela v začetku meseca.


Bivak II  Na Jezerih, še nikoli me ni razočaral, 17. 4.


Kralj slovenskih bivakov je samo en in to je, vsaj zame, ta pod Oltarjem. Ko je govora o Bivaku II Na Jezerih, sem vedno navdušen in v te konce se zelo rad odpravim. Tokrat je bilo še posebej fino ... uživali smo in reees smo se imeli luštn, taka prijetna družba smo bili. Vedno je lepo, ko spoznaš nove prijatelje.
Pa še nekaj ... tule na tej turi se je porodila ideja za Dom ... najprej sem vprašal, pa je bil odgovor ne, ker so bili že neki drugi plani .. potem čez teden dni pa klic in odgovor jaaa ... in od tu naprej, se je že začela priprava na turo, ki je zelo pomemben dejavnik.


Še dobr, da mam zoom objektiv ... jih vsaj vidim

Zakaj Kralj slovenskih bivakov ... pa ravno zaradi tega ...

Snop gre v nebo in se kmalu izgubi

Jutro in pogled na Steno

Triglav v zlatu

Ja, mi smo bili tisti, ki smo ta dan res uživali in se imeli lepo
Hvala družba, za družbo



Prehodavci in Mlečna ali Rimska cesta, 24. 4.


Včasih traja precej dolgo, preden se ti z nekom dokončno uspe zmenit za kako noro turo. No, v tem primeru je že bilo tako. A povem vam, da se je splačalo počakat, ker tole je bilo naravnost čudovito. Glavno besedo je imela Mlečna ali Rimska cesta, drugo glavno besedo pa je imel prjatu, ki mi je podrobno pokazal, kako se zadevo fotografira ... Hvala Nik ... pa še kdaj.
Naj povem, da se po tej turi nisva več uspela ujet, da bi še kako ušpičla ... bova pa naslednje leto, nč bat ... Pojdimo na Prehodavce ...


Zadnji sončni žarki in Veliko Špičje

Kot na drugem planetu

Prve fotografije Mlečne ali Rimske ceste ... oni tam pa je že profi ...

Prehodavci in zadnja svetloba polne lune

Še ena z Rimsko cesto, vrhovi zadaj so obsvetljeni z zadnjo mesečino

Največji bivak pri nas je tale na Prehodavcih ... smo v uri modrine, pred sončnim vzhodom

Naredil se je dan brez oblačka ... posedanje na soncu je prov sedlo .. pir sva pa že spila



Mala Mojstrovka in ponovno skupaj, 25. 4.


Že takoj naslednji dan se ponovno odpravim tja gor. Tokrat me je, priznam, v to prepričala družba. Namreč, prav pomisliti sem moral, kdaj smo mi trije nazadnje bili skupaj ... Dan je bil ponovno zelo lep ...

 Bil sem vesel povabila na tole turo




MAJ, ko pomlad dobi zagon in vse ozeleni


Mesec maj je za nekatere najlepši mesec v letu. Preprosto zato, ker je to mesec, ko vse oživi. Narava se dokončno prebudi in zelena barava nas vse pomiri.
Letošnji maj je bil vendarle malce drugačen ... občutek sem imel, kot da listje noče in noče priti na plano ...


Velika Mojstrovka in Zadnja Trenta, pomlad in zima, 9. 5.


Maj je mesec, ko visoko v gorah še vedno vlada zima, spodaj pa se že bohoti pomlad. Oba letna časa sem doživel v enem dnevu ... in bilo je lepo.


Jutro in pogled proti Bavškemu Grintavcu

Kristal

Pomlad v Zadnji Trenti

Priporočam, da se v mesecu maju sprehodite po tej cesti



Trenta in Soča pa še en čudovit dan v osrčju Julijskih Alp, 30. 5.


Ob koncu meseca si vzamem čas, da teto in njenega moža odpeljem na en tak čudovit izlet. Vedno sta si želela videti Trento in Sočo. Čeprav je bila vremenska napoved negotova, smo na koncu imeli lep dan. Za prijetno presenečenje pa je poskrbelo zgolj naključje ... srečal sem prijatelja in njegovo ženo, katerih nisem videl skoraj leto dni. Matevž in Petra, če bi se zmenili, ne vem, če bi nam uspelo.
Zato pa je bil ta dan še toliko bolj poseben.

Hudournik v Zadnji Trenti

Zadnja Trenta, letos je zelene v tem času manj, kot običajno

Soča velja za eno najlepših rek, ne le pri nas, ampak tudi v Evropi

Velika korita Soče ... barva vode je modra, zaradi taljenja snega

Teče proti Jadranskemu morju




JUNIJ, mesec ko smo lahko še smučali in že plavali v morju


Letošnji junij si bomo vsekakor zapomnili po tem, da smo lahko smučali in plavali v morju ... in to v istem dnevu. Sam tega sicer nisem prakticiral, no smučal pa sem vseeno .. in povem vam, da je junijska turna smuka izjemno dobra.
Je pa to tudi mesec, ko se začne poletje, za večino najljubši letni čas. Prepustimo se užitkom na morju in uživamo v vročih dneh. Edina slaba zadeva, ki jo ima junij je ta, da se v tem mesecu zgodi sončev obrat in dan se tako začne krajšati na račun vse daljših noči .. pa koga to sploh moti, poletje je tu, uživajmo ga ...


Križ in junijska turna smuka, 13. 6.


Ker je bila zadnja zima v gorah res zelo zelo bogata s snegom, je bilo mogoče smučati tudi v juniju. Trije smo se podali proti Križu. Dva sva šla s smučmi, eden pa peš .. vsi smo uživali.
Smuka pod Stenarjem pa naravnost fantastična.

Razgled s Križa, snega še vedno dovolj

Zgoraj sneg in mraz, spodaj sonce in toplo ... važn, da bo pivo hladno



DOLOMITI, JUNIJ 2021, končno zopet v najlepših koncih, 25. do 28. 6.


Dolomiti imajo pri meni posebno mesto. Zelo rad se vračam v ta čudoviti svet in še vedno me zna presenetiti. Ne vem zakaj bi bilo letos drugače.
Ker prijatelj ni utegnil iti z menoj, se na pot odpravim kar sam ... tokrat se bom malce bolj posvetil fotografiji, tudi nočni.
Privoščil sem si naslednje:
Cascate di Fanes, Marmolada, Croda da Lago, Lago di Limedes in Nuvolau

Cascate di Fanes

Razgled s poti - Marmolada

Lago di Fedaia, zadaj Marmolada

Croda da Lago ... priporočam ..

Lago di Limedes, zadaj Tofana di Rozes

Cinque Torri v nočnem sijaju

Cinque Torri, Punta Sorapiss (zame najljubša gora Dolomitov) in Antelao

Monte Averau ob sončnem vzhodu



JULIJ, mesec vročine in toče


Julij velja za osrednji poletni mesec, ko večina uživa na dopustu. Prepusti se morju, da te osveži, skrbi pa naj odplakne daleč stran ... 
Spomnimo se tudi uničujoče ujme s točo, ki je povzročila nemalo škode ...
Ta mesec mi je prinesel le eno samo turo, ki naj ne bi bila nič posebnega. A je bila ... bila je zelo posebna, le da tega takrat še nisem vedel .. zdaj vem .. in vem, da je bila najina zadnja. Žal ...

Mala Mojstrovka in najina zadnja skupna tura, 31. 7. ... potem pa si odšel ...


Tale tura mi bo ostala vedno v spominu. Prvič zato, ker sva šla na goro po tvoji nesreči in drugič, ker je bila to najina zadnja skupna tura ... potem pa si odšel ... še sedaj premišljujem kaj sem ti nazadnje rekel ... morda nekaj v tem stilu; Ej, super je bilo in se vidiva naslednjič .. no, tega naslednjič žal ne bo .. vsaj v tem življenju ne ..

Jutro je najlepši del dneva

Cvetlice in žarki

Na veliko žalost ... tole je najina zadnja skupna fotografija ...
Mala Mojstrovka, 31. 7. 2021

Vesel in hvaležen sem in vedno bom, da sem te imel čast spoznati in poznati. 
Vesel sem, da sva skupaj prehodila delček poti tako pri nas, kot v tujini. Še danes se spomnim, kako sva v Dolomitih iskala okno ... cel dan .. in na koncu sva bila uspešna, kot se za dva trmasta Gorenjca tudi spodobi .. Še so spomini, ki mi narišejo nasmeh na obraz ..

Vedno se te bom spominjal kot pozitivno, srečno in srčno osebo. 
Hvala ti za vse lepe trenutke, ki sem jih smel preživeti v tvoji imenitni družbi .. meni je bilo v veselje ..
Tako kot mnogi drugi, te bom pogrešal, pozabil pa nikdar.

 .. pa vseeno .. to, kar se je zgodilo, se nikakor ne bi smelo ..




AVGUST, v znamenju visokih gora



Pogled s prelaza Simplon


Že smo v avgustu, zadnjem poletnem mesecu. Tega meseca sem vesel, ker se tudi sam odpravim na dopust. Pa če tudi le za kratek čas, ampak ga pa izkoristim prav do konca ... in tudi letos sem ga, pa še ena želja se mi je izpolnila .. popolno ...


ŠVICA 2021 in vzpon na Dom 4545 m ... pa še kaj se bo našlo, 12. do 17. 8.


Osrednji del dopusta je bila vsekakor Švica in vzpon na Dom, ki velja za tretjo najvišjo goro v Alpah. Ampak gremo lepo počasi ... tu se najde še kak lep hrib ...


Gore nad Saas Feejem
Lenzspitze in Nadelhorn


Jegihorn in izjemna feratta, 12. 8.


Najprej sledi vzpon po izjemni feratti, in sicer na Jegihorn. Feratta je dobro zavarovana, a izjemno zahtevna. Za vzpon potrebujemo vse, kar se na takšnih poteh zahteva.

Začetek plezalnega dela

Glavna atrakcija na poti ... tale viseči most se presneto maje

Dom 4545 m, Lenzspitze 4294 m in Nadelhorn 4327 m



Saas Fee z okolico, 15. do 17. 8.


Saas Fee je res lep turistični kraj, kjer nam zagotovo ni dolgčas. Možnosti za izlete je tu kar veliko. Pa ne pozabimo, če kampiramo v Saas Grundu potem obvezno zahtevajmo Saastal Card !!

Saas Fee

Odprte roke in pogled v nebo ... ja, nekdo je zelo navdušen .. in vesel, da je tu

Privoščite si ga ... ne bo vam žal
Lokacija ... hja, malce pa je treba v breg, a ne preveč

Pravilo pravi, če si nekaj želiš, potem to tudi kupiš ... če boš negotov, lahko ostaneš brez ..
V tem primeru je tale Švicar na srečo prišel v prave roke .. pa še zadnji je bil ..

Ne morem pa tudi mimo tele odlične omake ...
Torej, prjatu, če bereš ta blog .. ko bova naslednjič nekje takole, pričakujem, da bo tudi tale omakica na jedilniku ... do takrat pa se bom zadovoljil z lizanjem ekrana .. hahaha ..



DOM via Festigrat - TURA LETA 2021, 13. in 14. 8.


Prišli smo do tako imenovane Ture leta 2021. Seveda to je lahko samo ta in nobena druga. To je lahko samo vzpon na mogočno goro, ki sliši na ime Dom in je s svojimi 4545 m tretja najvišja v Alpah.

Na pot se odpraviva v petek 13. avgusta, na sam vrh pa naslednji dan, ko sva tudi sestopila v dolino. Presneto dolga in kar naporna tura, ki zahteva dobro pripravo .. sedaj pa pojdimo nazaj v mesec april in dobili bomo odgovor koliko časa sva pravzaprav posvetila sami pripravi na tole turo .. zelo pomembna zadeva in nujno potrebna.
Kar zadeva same gore in vzpona, sem že vse napisal v enem izmed prejšnjih blogov. Tokrat je tu samo spomin .. lep spomin .. zelo lep spomin ...

Večerni pogled proti Matterhornu 4478 m

Dom Hutte 2940 m

Čudovite barve jutra
Obergabelhorn 4063 m in Dent Blanche 4358 m

Razgled s Festijoch

Veselje na vrhu Doma 4545 m

F  O  T  G  R  A  F  I  J  A     L  E  T  A     2  0  2  1

Vsako leto si izberem eno fotografijo in jo poimenujem za fotko leta.
Iščem jo v turi leta.
Tokrat je to zagotovo tale zgoraj.
Zakaj. Zato, ker se na njej vidi veselje ob prvem štiritisočaku,
zato, ker se lepo vidi olajšanje, ko veš, da je bolečina vzpona za teboj in
nenazadnje zato, ker veš, da te je gora kraljevsko sprejela
in nagradila z imenitnim razgledom.

Sosednji Weisshorn 4506 m

Izjemni Matterhorn 4478 m

Slovenca na vrhu .. ja mdva a n ...

Ko je govora o Domu, potem brez abzajla skorajda ne gre .. tudi tale fotka je lepa


Povezava na video:



Triglav in KTŠ - klub tržiških študentov, 22. in 23. 8.


Samo par dni po Švici in Domu, se ponovno podamo v gore. Tokrat na naš Triglav in malce več nas bo. Ta dan je bilo vreme pa res zelo na meji in vseskozi je bilo treba spremljati, kaj se dogaja okoli nas. Na srečo se je vse dobro izšlo in zopet lahko rečemo, da smo preživeli dva čudovita dneva. 
Hvala za družbo in seveda za povabilo ...

Ekipa na vrhu Triglava ... KTŠ, čestitke vsem

Na grebenu Triglava

Kaj pa to zdj ... ja lahko rečem samo to, da si še dns kak prst obliznem



SEPTEMBER, ko se zavemo, da se poletje poslavlja


Komaj 2x sem se obrnil in že je tu september .. ja, čas res hitro teče. Pa vseeno, pred nami je pisana jesen, ki bo polna lepih barv.
Kar se vremena tiče si bomo september zapomnili po tem, da je bil zelo lep in še povsem poleten. Uživali smo tako na morju, kot v hribih in gorah.


Visoki Rokav in ena bolj resna tura, 3. 9.


Ko je govora o Rokavih, je govora o alpinističnih vzponih. Tu je potrebnega že malce več znanja .. 
Je pa vzpon na Visoki Rokav res izjemno lep a tudi zahteven in nevaren zaradi padajočega kamenja. 
Na to čudovito goro me popeljal dobr prjatu, ki točno ve, kako se zadeve lotit .. 
Še enkrat hvala Drejc.

Divji svet Rokavskega ozebnika

Vpis v vpisno knjigo na vrhu

Za tak razgled se je potrebno malce bolj potruditi, kot sicer ... se splača

En izmed številnih abzajlov .. nabralo se jih je točno 10


Travnik in lepa krožna pot, 11. 9.


Nekje v sredini meseca si privoščim še eno lepo turo, ki me bo popeljala stran od vrveža. Če bi rad imel mir, če bi rad prisluhnil tišini, potem je Travnik pravi naslov
Tule sem prav tako srečal prijatelje, ki so iskali mir .. tako, kot jaz ..

Klasika z vrha Travnika ... vrvež je daleč stran

Še en čudovit in noro lep greben



Veliki Draški vrh, ko občuduješ morje megle in igro oblakov, 18. 9.


Tele ture pa sem bil tudi zelo vesel. Z Matevžem sva prejšnja leta kar pogosto opravila kako zanimivo turo, potem pa jih je bilo vse manj ... no, in še vse te zadeve okoli pandemije, ki se nam še kar dogajajo. 
Sploh mi je bilo vseeno, kako bo vreme, al se bo kaj videlo ... res, pomembno mi je bilo samo to, da končno spet greva skupaj mal gor pogledat ...

Veliki Draški nama je ponudil imenitno paleto dogajanja .. sva komaj sledila


Mali Draški vrh, ko skoraj slišiš, kaj se na Viševniku pogovarjajo, 25. 9.


Po Velikem, sledi še Mali Draški vrh. Zopet eden od vrhov, ki mi je ponudil pravo milino in gorski mir. Na sosednjem Viševniku pa pravi živ žav .. še dobro, da sem tu ...

Božanski razgled z Malega Draškega vrha




OKTOBER, mesec zlatih macesnovih barv


Mesec, ko jesen dobesedno eksplodira in nam pričara eno veliko pisano paleto barv. Letos so se macesni obarvali kar precej kasneje, kot običajno. In, če sem v maju napisal, da je zelenje zamujalo, potem bi enako lahko rekel sedaj .. zlato zamuja ..
Ampak kakorkoli, barve so prišle in bile so res izjemno lepe in bogate.

Je pa to tudi mesec, ko se vpišem v alpinistično šolo, ker bi rad pridobil nova znanja .. dovolj je in ne bom vedno tisti, ki samo gleda kaj drugi počnejo .. Torej, vpišem se v Bricalp, ki ga imam praktično v Škofji Loki. Povem vam .. da bi prej vedu, bi js tole že zdavnaj zrihtu .. tako pa .. bom sedaj ..


Kalški greben in še ena lepa krožna tura, 9. 10.


Prva oktobrska se je zgodila v Kamniško Savinjskih Alpah, in sicer Kalški greben, ki je bil pravzaprav plan B .. pa še ta je nastal kar na izhodišču. Ko vidiš, da so razmere na drugi strani boljše, greš pač tja in ne rineš po planu A ... tako preprosto je to ..
V gore je že prišla manjša snežna pošiljka in razmere so temu primerne.

Malce zimskega vzdušja na gori



Triglav in čudovita nizka oblačnost, kakršne ne vidiš vsak dan, 17. 10.


Triglav je vedno lep in vzpon na njegov vrh vsakič drugačen. Tokratni mi je ostal v spominu po nenavadno lepi nizki oblačnosti, ki se je obarvala v zlato rumene barve .. tako kot drevesa .. potem pa je tu še beli sneg in ivje, pa imamo popolno kombinacijo ..

Sončni vzhod z vrha Slovenije

Jalovec in Mangart

Na grebenu Triglava
Ta fotografija je na ogled na razstavi, in sicer v ljubljanskem Tivoliju

Nore barve nizke oblačnosti

Na Kredarici


Kredarica, Krma in lisička, 18. 10.


Samo dan kasneje se ponovno znajdem na Kredarici. Le da je bilo tokrat bistveno hitreje in lažje. Vreme ta dan je bilo naravnost čudovito, če je še včeraj pihalo, pa je bilo danes povsem brez vetra .. če ne upoštevam tistega, ki ga je naredil helikopter.
Za konec pa še v Krmo na obisk k lisički .. in pozdravit jesen.

Ponovno na Kredarici, tokrat s helikopterjem

Lisička v Krmi na parkirišču

Jesenske barve so najlepše v hribih, Krma



Debeli vrh in spoznavna tura Bricalp, 24. 10.


Končno je prišla na vrsto spoznavna tura, da vidimo kdo sploh smo in kaj vse nas čaka. Moram reči, da je bila tale tura res zelo prijetna in, da smo na Lazu preživeli dva nepozabna dneva .. in vemo, da se bomo tule gor še vrnili. V sklopu šolanja nas namreč čakajo še zimske teme na terenu in te bomo izvajali v teh koncih .. se že veselim ..
Dan pa se je končal z žalostnim sms sporočilom, da je v gorah za vedno ostal moj dobri prijatelj ...

Sestop z Debelega vrha ... o vremenu ne bom izgubljal besed

Planina v Lazu, zadaj Debeli vrh



Vodnikov dom na Velem polju in nore jesenske barve pod Triglavom, 27. 10.


Macesni so barvno eksplodirali in prav vsi bi jih radi videli. Prav, pa pojdimo .. Tokrat mi družbo ponovno dela Matevž .. upava, da dobiva to po kar sva prišla .. mnde bova iskala eno klopco ..


Jesen na Velem polju

Če še kdo misli, da pravljice ne obstajajo ...

Vodnikov dom, zadaj Triglav

Klopco z razgledom pa sva tudi našla .. norooo ...



Slemenova špica, Mala Mojstrovka, Sava in avtodom, 30. 10. 2021


Sam vedno pravim, da se najboljše ture zgodijo takrat, ko jih sploh ne planiraš .. ampak enostavno dobiš klic in lahko rečeš samo ja .. časa za pakiranje pa imaš cca dve uri ...
Nastal je en nepozaben jesenski dan .. in še kakšen tak bi pasal .. aja, pa vožnja z avtodomom .. super, zame prvič takole .. in še ribičija za konec .. Uf, hvala za ta dan, res ..

Slemenova špica je že v soncu, macesni zlati, da je joj

Izstop iz Hanzove poti

Kakšen razgled

Evo nas .. pr piru, ki pa

Ribičija na Savi .. priznam, da je tole kar zanimivo




NOVEMBER in siva turobnost 


November je tak .. no, večina se ga ravno ne vesli preveč, a tudi ta mesec mora biti. Pa sploh ni nujno, da je vse sivo in dolgočasno .. kje pa, sploh ne ..
Odpiramo smučarsko sezono .. končno.


Sonce skozi Prisojnikovo okno in Zelenci, 11. 11.


Dvakrat na leto se zgodi, da sonce posveti skozi Prisojnikovo okno na Rusko cesto, ki pelje na Vršič. To se zgodi novembra in februarja. Tokrat sem si rekel, da tega dogodka ne bom zamudil.

Sonce, okno in Prisojnik

Riba v vodi, Zelenci

Zelenci in Ponce



Gradiška Tura in Veseli Matiček, 20. 11.


Na vrsti je prvo večraztežajno športno plezanje, in sicer v okviru alpinističnega šolanja. Odpravimo se proti sončni Vipavski dolini, kjer nas čaka nekaj dela ..

Navpično gor

Plezanje po ploščah .. in to direkt gor

Sledi abzajl



Zelenica in Triangel, otvoritev turno smučarske sezone 2021/22, 29. 11.


Končno je zapadlo dovolj snega, da se lahko začne. Prvi zavoji so vedno kar malce čustveni, ker je od zadnjih minilo že precej časa ..
Zelenica ima na srečo dovolj snega in ponuja brezskrbno turno smuko. Gremo pa da vidimo, kako se obnesejo nove Elanove smuči .. lahko vam povem, da so noro dobre .. pa bom spet reku, hvala prjatu, ker si mi tole zrihtu .. 





DECEMBER, mesec veselja in lučk, mesec žalosti in teme


Smo v zadnjem mesecu leta 2021 in to je, kot vedno, december. Za večino je to mesec veselja in lučk, a za nekatere pa mesec žalosti in teme .. odvisno na kateri strani si.
Pa vseeno, upam, da je večina polna veselja in optimizma. Tudi zima se je začela lepo, s snegom .. nadaljevanje pa je bolj klavrno. Upajmo, da bo v januarju bolje.


Zelenica in pošihtana turna smuka, 3. 12.


Na Zelenico se lahko odpravim tudi po službi. No, že prva, otvoritvena, tura je bila takšna .. pač, po službi. Razlika med to in prvo turo je samo v tem, da sem bil tokrat malce prej na izhodišču.
Večerne barve so bile naravnost imenitne.

Uf, lep pogled

Vrtača

Dom na Zelenici .. tole sm kr z roke stisnu



Hruški vrh, ponovno po pršiču, 4. 12.


Ker je snega dovolj, se ponovno odpravimo v Karavanke. Hruški vrh, bo kar pravšnja izbira. Že takoj zjutraj nas prijetno preseneti sončni vzhod ... tako rdeče in oranžno kot je bilo to jutro pa res ni vsak dan. Gremo sedaj, najprej v breg in potem iz brega ...

Jutranje barve in pogled proti Stolu

Hruški vrh

Zimska pokrajina

Pogled proti sosednjemu Kleku

Imenitni tereni za turno smuko

To je tisto, po kar sva prišla



Velika Mojstrovka in zadnji sončni vzhod, v tem letu, 31. 12.


Prav na zadnji dan leta, se še enkrat odpravit tja gor ... da vidim kako se rodi zadnji dan z letnico 2021 in priznam, da je bilo res čudovito. Pogled proti Jalovcu je bil izjemen.

Jalovec v vsej svoji lepoti




Tako, prišli smo do konca pregleda leta 2021. Bilo je lepo in imel sem se res imenitno. Vesel sem, da spomine lahko shranim in delim.

Hvala, da ste vztrajali do konca. Blog je dolg, a vseeno sem se trudil, da je več fotografije, kot besede, ampak eno brez drugega pač ne gre.
Morda se vam je porodila kaka nova ideja za prihodnje leto, zakaj pa ne.

Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, s katerimi sem smel prehoditi del poti v tem letu. Meni je bilo z vami lepo in sem v vaši družbi res užival. Upam in želim si, da smo skupaj tudi v prihodnje in da še kam potegnemo, da se imamo lepo .. predvsem pa, da varno uživamo tam gor ..



VSEM ŽELIM LEPE PRAZNIKE IN VSE DOBRO V LETU 2022 

NAJ SE VSAKA TURA ZAČNE IN KONČA DOMA

RADI IN LEPO SE IMEJMO, PA BO SVET TAKOJ POSTAL LEPŠI


Lep gorski pozdrav, Rok

4 komentarji:

  1. Krasno si tole pripravil Rok. Res smo lahko hvaležni za vse preživete trenutke in vse kar nam je bilo dano.
    Varen korak in mirno roko, da nas boš še naprej lahko razveseljeval.
    Hvala, ker mi je bilo dano te srečat in SREČNO
    Andreja

    OdgovoriIzbriši
  2. Ti tvoji koledarji za nazaj so super :) komaj čakam na naslednjega in do takrat ti želim varen korak, nepozabnih razgledov in srečno :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Odlične slike, užival ob gledanju in branju, hvala!

    OdgovoriIzbriši
  4. Saj ob tvojih fotkah itak ostanem brez besed...ampak, ti spomini, to pa je vrhunsko, čudovito, bravo in iskrene čestitke! Ja, še si jih bom pogledala in ob njih uživala, vsaj na tistih, kjer sem že tudi bila. V novem letu želim tebi in prijateljem v skupini še veliko adrenalinskih podvigov, predvsem pa srečno na vseh poteh!

    OdgovoriIzbriši