nedelja, 27. julij 2014

Velika Mojstrovka 2366m


Vremenska napoved je že kar lep čas zelo čudna...sploh za ta letni čas, v katerem smo. Namesto, da bi bilo vreme lepo in vroče, nas kar naprej nekaj moči in zaliva.
Pa, kaj moremo...nič...lahko samo upam, da bo avgusta kak lep vikend in da bo september lep, kot še nikoli. Takrat imam namreč dopust...juhej :)

V petek zvečer se z Matevžem odpraviva na nov sončni vzhod. Najprej je bila v planu Strma peč, ampak sva kasneje namero spremenila. V Radovljici, ko sva bila na kavi, je namreč pričelo deževati in na poti do Kranjske Gore sva imela čisto pravi naliv...je tako padalo, da se ni nič videlo. Pa sva vseeno nadaljevala in nastala je nova zgodba, ki jo spišejo takšna jutra.

Uživala sva Matevž in Rok




Ura je malo pred pol četrto zjutraj...in pogled z Vršiča proti Mali Mojstrovki. Danes greva na njeno višjo sestro, pogledat, kako vzhaja sonce in kako zažari Kristal. Vreme, kot kaže bo :)


Pot je potekala povsem normalno...in kaj hitro sva na vrhu Velike Mojstrovke. Mala je nekoliko niže, še vedno pa je lep spomin na zimski sončni vzhod...


No, takole se uživa...kaj češ lepšga :)


Na vzhodu pa tole...jaaaa, še čisto malo in bo zunaj...


Evo ga...le brž na plano...nekam hladno je tukaj...


Sonček je zunaj...gremo na delo :)


Ni ga čez Kristal...res ne. Lepotec v pravem pomenu besede :)


Zdaj pa samo še počakava, da gore zažarijo...takoj, ko se oblak odmakne


Paleta barv na Veliki Mojstrovki


Zelo kmalu po prihodu sonca na plano se je začelo oblačiti in gore okoli so se hitro ovile v meglo in oblake. No, midva sva imela še lepo vreme...


Evo nas, kod vas :)


Mangart 2679m...danes ne bo razgledov, še več, gor raje ne hodit, ker bo treskalo!!


Kristal je tudi že v megli...pa še pred nekaj trenutki je bil povsem lepo viden


Prvi, ki se je že pred sončnim vzhodom obdal z meglicami je bil ravno Triglav



Pogled proti Bavškemu Grintavcu...od vse povsod se zapira...ampak, sonce se trudi in trudi, da odloži še kak sončni žarek v tem prečudovitem gorskem svetu...


Meglice na Srebrnjaku


Igra meglic z vetrom


Še en jutranji utrinek z vrha in pogled proti Mali Mojstrovki


Fotografija je takoj lepša, če je na njej življenje...midva dol, trije gor. Čeprav trenutno ne zgleda lepo, se je kasneje nekoliko razjasnilo...tako, da so imeli vsaj nekaj sonca in kaki razgled v dolino :)


Tako, pa sva pri avtu...tale meliše je res bomba :)


Na poti v dolino se ustaviva še v deželi Možicev :)

V Mojstrani nato spijeva še kavo, da sva ostala budna...to velja predvsem zame, ker sem vozil.

Naj povem še, da je to prvi album, katerega fotografije so nekoliko obdelane s programom PS6. Ker s programom še ne znam prav dosti, mi je uspelo bolj malo...pa vendar... Bo prihodnjič morda bolje, ko se naučim še kaj več :)

Nekaj je zabeležila tudi kamera na čeladi.



Takole pa se je ta dan razbesnel veter, ki je zapihal pred nevihto, nad Škofjo Loko...in še kje drugje.



Hvala za ogled, komentarji dobrodošli.

Lep pozdrav, Rok

torek, 22. julij 2014

Sončni zahod in vzhod v Martuljku

Ko se Martuljk odpravi k počitku in ko se prebudi v nov dan. Tako nekako bi lahko začel ta zapis... Res je najlepše, ko je človek tam, kjer je najraje...no, pri meni so to gore...kaj pa drugega.

Vikendi so običajno namenjeni počitku in polnjenju baterij za nov delovni teden. Ta vikend se od prejšnjih ni kaj dosti razlikoval...no, pravzaprav se je...saj sem prvič prenočil v Bivaku II na Jezerih. Bivak stoji na enkratnem kraju in odlično služi svojemu namenu. Čuvajo ga sami velikani...Rokavi, Oltar, Dovški križ...in v taki družbi je naravnost fantastično.

V soboto se malo pred 12.30 uro odpravim proti Uncu. Tam sem zmenjen z Matevžem. Ceste so bile ta dan res polne pregrete pločevine in na sploh je bil dan končno tisti pravi poletni, kakršnih letos manjka. Zdaj, ko pišem tele vrstice zunaj spet dežuje...ok, ponedeljki so lahko takšni.

Okoli 14.00 ure se skupaj odpraviva na pot proti goram in kaj kmalu prideva v Vrata, kjer je najino izhodišče. Na poti srečava še Blaža in Laro, ki sta se ravnokar vračala z Dovškega križa...ja, tudi midva sva namenjena tja...

Startala sva ob malo čudni uri...a ravno pravšnji, da se še ulovi sončni zahod tam daleč zgoraj...in to s pogledom na Triglav. Ko se zaženeva v breg, kaj kmalu spoznava, da bo zelooo vroče...pa to sva tako ali tako vedela.
Pot do bivaka je potekala brez težav in tudi na vrh Dovškega križa je šlo brez problema. Na vrhu srečava še dva, ki sta tudi čakala sončni zahod...in vzhod...prenočiti na vrhu gore mora biti res izjemno doživetje.
Je pa noč bila kar vetrovna...vsaj pri bivaku je pihalo...upam, da ju ni preveč zeblo na vrhu.

Naslednje jutro se odpraviva še na Šplevto, da pozdraviva sonce in ovce...ter gasa čez melišča v dolino.

Skratka še en lep hribovski vikend. Še najtežje je bilo najti gostilno, kjer strežejo hrano pred 11.00 uro...no, midva sva jo našla. Kosilo na Rakeku je bilo izvrstno, naročila pa sva ob 10.30.
Hvala kuharju, da je začel z delom malo prej...

Uživala sva Matevž in Rok


Soba z razgledom...z najlepšim razgledom...z daleč najlepšim razgledom...pa tako blizu je :)


Pogled proti Dovškemu križu...dan je čudovit...greva pogledat kako zahaja sonce...




Glava se je vseskozi obračala nazaj...


Vrh


Že na vrhu Dovškega križa...in prelep pogled na ono stran doline...


Tole goro pa vedno gledam in občudujem z vsem spoštovanjem...še vedno velja, da mi je do tega trenutka ponudila največ, kar mi gora lahko da...in vedno se rad spominjam te ture. Pa še v imenitni družbi sem bil...upam, da še kdaj :) Kraljica Martuljka


Druga najvišja pri nas


Gorski fotograf Matevž na delu...v tem najbolj uživa :)


Pogled v Amfiteater in gore nad njim...neprecenljivo...


Kot že rečeno, sta bila na vrhu dva, ki sta tudi čakala na sončni zahod...no, in njun plan je bil še, da na vrhu počakata tudi sončni vzhod...seveda jima je to tudi uspelo. Upam pa, da ju ni ponoči preveč zeblo, ker je kar fest pihalo.
Mogoče pa se kaj javita in povesta s prve roke, kako je bilo :)








Kukova špica


Gora z najvišjo severno steno pri nas


To je tisto, kar me vedno znova in znova žene sem gor...




  Gore molčijo, a hkrati tisočim naenkrat govorijo...izjemne so...vedno in povsod...


Preden se Martuljk odpravi k počitku...




Tokrat so na vrhu sami Nikoni...juhej :)


Ko nad gorami zasije na milijarde zvezd...tole pa je doživetje :)




Bivak II ali Bivak na Jezerih...zelo lepo urejen in poskrbimo, da takšen tudi ostane...


Jutro novega dne...tam, kjer je najlepše...




Človek in gora...iz oči v oči...




Ovce na Šplevti




Jutro na Šplevti


Vedno lepe Kamniško-Savinjske Alpe :)


Rokavi in Oltar...izjemna nostalgija gora...


Gora, ki je v senci Triglava...


Ko sonce poljubi gore, takrat zaigra mi srce...








Prvi v Martuljku










Sestop po imenitnem melišču...in še preden rečeš keks, si že pri avtu :)


Pavza...in fotkanje Triglava z enim brutalnim objektivom...




Nebo za goro ali gora pred nebom?


Pravi borci...


Tako, pa sva pri avtu. Ura je nekam smešno zgodnja...lačna, torej naslednja postaja je gostilna :)


Hvala, za ogled in vsak komentar je dobrodošel :)

Nekaj malega sem tudi posnel...



Lep gorski pozdrav, Rok