nedelja, 28. junij 2015

Hochalmspitze 3360m - Končno na Kraljici


Znameniti križ na vrhu Hochalmspitze 3360m

Hochalmspitze 3360m 25. in 26.6.2015
  • odhod iz Škofje Loke ob 15.00
  • na izhodišču okoli 17.45
  • start proti vrhu 3.20
  • na vrhu pri križu ob 8.00
  • nazaj na izhodišču okoli 13.30 ure

Na to čudovito goro sem se v preteklosti že enkrat podal, a do vrha zaradi slabega vremena in obilice novega snega ni šlo...no, pa drugič sem takrat rekel...in ta drugič je končno prišel v petek 26. junija.
Na praznični četrtek 25, junija se s prijateljem odpraviva proti Avstriji v dolino Malta in do izhodišča za Geißener Hutte. Proti koči se nato s parkirišča podava s kolesi..natovorjena, da je joj. Med vzponom me ustavi domačin in mi ponudi, da mi zapelje nahrbtnik do koče...takoj posumim, da gre mogoče za oskrbnika in da je koča nemara že odprta, pa čeprav na netu piše, da se odpre s 1. julijem. Nahrbtnik mu odda tudi Blaž in tako se zadnjih 20 minut vzpona peljeva brez tovora na hrbtu. Res pravi balzam. Ko prideva do koče, ugotoviva, da je le ta odprta...ajej, robe torej 3x preveč...
Na Kraljico se odpraviva zgodaj zjutraj. Ob 3.00 vstaneva in čez 20 minut sva že v pogonu. Vreme lepo, a z nekaj malega oblaki in precej vetrovno. Sam vzpon je potekal brez težav. Sneg je bil lepo pomrznjen in je šlo. Na grebenu potem kar močan veter in vsake toliko malo megle. Na vrh prideva ob 8.00 uri, narediva nekaj slik, se razgledava in se kar hitro podava dol...veter je bil preveč nadležen, da bi na vrhu uživala v soncu in razgledih...
Sestopiva po drugi poti, čez zahodni greben. No tu pa je bilo nekaj težav zaradi tega, ker so bile zajle na več mestih še pod snegom..nekaj strmih spustov in prečk, kjer napake ne sme biti...in končno na ledeniku. Sneg je postal zelo južen in se je prediral...neugoden za vzpon, kar so občutili vsi tisti, ki so se na goro podali v dopoldanskem času...ne vem, če je ta dan sploh še komu uspelo priti na vrh. Pri koči zasluženo pivce in še zadnje igranje s psom.
Sledil je še spust s kolesi do avta in pražen krompir v Sloveniji...ja, Kraljica je samo ena :)

Uživala sva Blaž in Rok


Naj se popotovanje prične...natovorjena, s kolesom proti koči


Olajšana in brez nahrbtnikov...še malo in sva pri bajti


Hochalmspitze 3360m...jutri upam, da bova stala ob križu


Pri koči je lep pogled na okoliške gore...takole v večernem soncu so še posebno lepe...








Čas za počitek...jutri bo treba zgodaj na pot

Naslednje jutro budilka pozvoni ob 3.00 uri...ja, vstat je treba in it na pot..no, dejansko sva se pognala v breg ob 3.20...kaj pa vreme...vetrovno z nekaj oblaki. Najin cilj je bil kar lepo zavit v meglo...upam, da se razkadi...




Ko je sonce pozlatilo gore na oni strani, sva bila midva že kar visoko...ja, tile trenutki so najlepši...


...in še pogled proti cilju...ja, je že bliže, a pot do vrha je še dolga...


...najprej čez ledenik, ki je pod snegom in do stene...markacija, ki označuje vstop v plezalno pot je lepo vidna...je pa do tam kar strmo. Tule si nadeneva dereze in v roke vzameva cepin...brez se naprej namreč ne da...


Tega pa poznamo...Montaž, za njim pa še Kanin


Še malo in začel se bo plezalni del poti...je pa kar strmo tole


Razgled je res lep...čez Dobrač vse do naših Julijcev...Škrlatica, Triglav, Razor, Prisojnik, Kanjavec...


V steni zavarovane plezalne poti...levo Blaž in desno znamenita stolpa...tale je kar brutalna :)


Stolpa na grebenu (Steinerne Mandln)


Pogled na drugo stran...ja kolk snega je še tukaj...takoj pomisliva na smuči...haha :)


Sončna, a vetrovna stran gore...do vrha je zdaj še kar dolg greben, ki bo potekal očitno, kar v zimskih razmerah...ja, tudi poleti se najde zima :)


Nazobčano je vse skupaj...vrh je blizu... :)


Sj razgledi so zelo lepi...proti domačim goram pa sploh :)


Na pragu vrha in poklon Kraljici :)




Pogled na prehojen vzhodni greben...sestopila bova po drugi strani


Blaž pri križu...veselje popolno :)


Evo mene, tud uspel prlezt do križa :)


Razgledi seveda čudoviti...Ankogel se skriva za oblaki


Sauleck


Zahodni greben - Detmolder grat - po katerem sva sestopila, a le do neke točke, potem pa spust na ledenik...ja, tule je prišel najtežji del na celotni turi, ker so bile zajle večino še pod snegom in tudi shojeno ni bilo...


Ankogel


Pogled proti koči in jezeru


Med sestopom...no, tule je najtežje mesto že za nama...uf, je blo kr...


Vrh Hochalmspitze...tam zgoraj, kjer je sneg so zajle še vedno zasute...tisti del je bil res zoprn. Nobenih sledi in konkreten naklon...zdrs ne pride v poštev...potem pa še težave z derezo...a na koncu se je vse izšlo...sva srečno prišla do sem in še dlje...


...takole nekako sva sestopila...tu ni bilo šale, padec bi bil kar globok...


Ledenik je še pod snegom


Tam zgoraj sva bila...Kraljica je res samo ena in to je tale...


Res lepi in zanimivi skladi


Pod ledenikom v dopoldanskem času...sneg je zmehčan in se predira...vzpon je sedaj zelo otežen, sestop prav tako...


Ne vem, če jim je uspelo priti do vrha...


V Visokih Turah se je naredil čudovit sončen dan




Tu spodaj pa pravo poletje :)


Končno nazaj pri koči...sledi pivce, počitek in spust s kolesom do avta...zajooodlaaajjj :)


Pa naj še kdo reče, da tole ni za dušo in oči spočiti...


Tule je res lepo...se najde kak kotiček, kjer se človek res spočije


Geißener Hutte ja svoja vrata že odprla in vabi, da jo obiščemo...in res zelo prijazno osebje. Nama je oskrbnik peljal nahrbtnike do sem...res sva mu hvaležna...

Tole je bila res lepa tura, še posebej zato, ker sva vključila tudi kolo...in takšnih tur upam, da bo v letošnjem poletju čim več...a nekaj drži, kot pribito; Kraljica je ena sama...

Spodaj sta še dve video zgodbi...kako je vse skupaj zgledalo...

Sam sem vse skupaj doživel in videl takole... :)





...tako pa Blaž :)




Skratka, bilo je superfajn... Hvala za ogled in lep pozdrav, Rok

nedelja, 14. junij 2015

Dolomiti - S kolesom na pot


Dolomiti in dvodnevno potepanje s kolesom - Proti Cinque Torri...četrtek 11. junij 2015

Že lep čas sem imel željo po odkrivanju Dolomitov s kolesom. To željo sem si izpolnil kar sam, in sicer v četrtek 11. in v petek 12. junija. Pot me ponese preko Avstrije do Italije..brez zapletov in brez posebnosti.
Kamp Rocchetta v Cortini d'Ampezzo je že odprl svoja vrata, zato se odpravim kar tja. Kamp že poznam, saj sem tu že bil pred leti in vem, da je zelo lepo. Tokrat je bilo sploh v redu, ker je praktično še prazen, sem si prostor izbral, kjer sem želel..ja, luksuz..in še cene so predsezonske, to je: 7,50€ na osebo in 7,00€ za šotor in avto. 
Ko si postavim šotor in nekaj pojem, se kar takoj odpravim na kolo. Za prvi dan si izberem Cinque Torri. Iz kampa se podam proti prelazu Falzarego...a pojdimo lepo po vrsti...

ČETRTEK 11. 6. 2015


Postanek na poti proti Cortini...Dolomiti so resnično čudoviti 


Takole in nič drugače...pa še je prostor za kakšnega...mogoče pa se mi naslednjič še kdo pridruži :)




V centru Cortine d'Ampezzo stoji cerkev s čudovitim zvonikom, ki je nezgrešljiv


Razgledi s ceste, ki pelje proti prelazu Falzarego...sem že na kolesu in zdaj bom res lahko užival v razgledih na okoliške vrhove :)


Znamenite Tofane nad Cortino...mal so se skrivale za oblaki


Tofana di Rozes. Tu zavijem levo s ceste in krenem proti Cinque Torri...naklon do 19%


Tale čudovita cesta me pripelje naravnost v raj...klanci so že pozabljeni...kaj je lepo, uf pa še sonček mam :)


Enkratno mesto za počitek...s pogledom na Sorapiss in Antelao


...oba sva na tleh...


Ob tem pogledu sem kar poskočil od veselja :)


V zgornjem delu je cesta makedamska...a se da čist normalno, zato kr naprej :)


Evo mene, pa sem uspel :)


Cinque Torri ali po naše pet stolpov...mimogrede, en se je leta 2004 baje porušil...tile konci so zelo lepi, sploh za kolo...


Monte Averau...ja, želel sem se povzpeti tudi na ta razglednik...a se je vreme začelo kvariti..zadaj se že sliši grmenje in nevihta je vse bliže in bliže. Zato misel na vzpon opustim in se pripravim za spust nazaj v dolino..upam, da me ne bo zmočilo...


Nevihta je zajela Tofane...pravzaprav je tudi takšno doživetje posebno...sam sem na varnem, tam zgoraj pa grmi...med spustom je padlo le nekaj kapelj dežja..zdaj pa naprej...


Sorapiss in Antelao...pogled s ceste, ki pelje v Cortino...še malo in bom tam. Je pa vreme na tej strani precej lepše, kot na oni...


Suh in ne preveč utrujen srečno prispem nazaj v kamp. Ko se zrihtam in uredim si skuham pozno popoldansko kosilce...mmmm...tole je res dobro in če k temu dodam še pivce, pol je to to :)


Takole se vidi Punta Sorapiss s kampa Rocchetta


Kot že rečeno je kamp zelo prazen in je prostora dovolj


Pogled s klopce pri šotoru...praznooo jeee...pa tko j lpo tle :)


Za konec prvega dne se odpravim še malo naokoli in v oči mi pade tale pravljična hiška

Jutri pa je nov dan in tudi plan je že narejen. Vreme bo lepo s kakšno popoldansko ploho ali nevihto. Jutri se torej podam čez prelaz Tre Croci do Misurine in potem neprej do Rif. Auronzo alle Tre Cime di Lavaredo...skratka lepa kolesarska tura je pred menoj. Zdaj pa hitro k počitku, da bom jutri ready...al kk b djau :)

PETEK 12. 6. 2015

Takoj po zajtrku se zrihtam in spravim na kolo. Pred mano je upam en čudovit dan, v tem lepem gorskem svetu. Vreme je lepo in sonce že veselo sije...tudi kakšen oblak je že na nebu. Pravijo, da bo popoldan lahko kakšna ploha...Torej Tre Cime, prihajam :)


Proti prelazu Tre Croci, opazujem okolico...da vsaj malo odmislim tale klanc


Oblaki, gore, modro nebo...




Dan kar kliče k temu, da se večkrat ustavim...tokrat na viaduktu pod prelazom Tre Croci, s pogledom na gruppo Sorapiss


Lago di Misurina...zadaj Sorapiss


Že na poti proti Rif. Auronzo...tud tule se moram ustavit...sonček, jezero, klopca...in pogled na Tre Cime di Lavaredo


Prijeten kotiček...ja, če si z avtom, potem ti takšne stvari uidejo mimo...zato pa hop na bicikl :)


Še en pogled na Sorapiss...mogoče pa kdaj tudi tja gor...


Dost je blo počitka...treba naprej...u breg...


Cesta proti Auronzo, Tre Cime. Če se boste tule gor odpravili z avtom, potem boste morali plačati cestnino...s kolesom je pač ni, pa še precej lepš je :)


Zelena barva, ki je tule zdaj res ne manjka...kaj pa jeseni, ko je vse pozlačeno




Rifugio Auronzo in Tre Cime di Lavaredo


Še pogled na drugo stran...potem pa nazaj v dolino...kar tja do jezera na eno mal daljšo pavzo :)


Jaaaa...tale spust je bil pa brutaln...hitr in res bombastičen...haha, še bi rad, šee... :D


Zdaj pa bom užival...sonček, jezerce, toplo je, lepi razgledi so... :)


Klopca je še vedno tam...aaaa, res je lepooo tukaj - lago Antorno


Vse je v cvetju


Tre Cime: Cima Piccola, Cima Grande in Cima Ovest...če pa tole ni lep pogled :)


Tko nekak to gre...poležavanje na sončku v travi...in čist nikamor se mi ne mudi, nihče me ne preganja...skratka tole je res čisti odklop :)


Še malo in bom nazaj v Cortini...praktično se do tule nisem nič ustavljal...šel sem mimo Misurine, se ponovno povzpel na prelaz Tre Croci in zdaj sem na spustu s prelaza proti Cortini...v smeri Monte Cristallo je že vse črno in diši po nevihti ali pa vsaj plohi...važno, da mene ni zmočilo...


Zmagaaa...srečno prispel nazaj v kamp...kaj bo za kosilo...ja makaroni, kj pa druzga hahaha :D

Ko se zrihtam - tuš pa to - in najem, se odločim, da bom preostanek dne izkoristil za obisk Cortine d'Ampezzo. S kampa se lepo peš odpravim čez čudovite zelene in s soncem obsijane travnike...razgledi na gore in Cortino so naravnost fantastični in oko se prav spočije ob teh lepotah...
Sama Cortina je še dokaj prazna in še zadnja dela pred poletno sezono se zaključujejo...a kljub temu je bilo v mestu zelo prijetno in sprehod mi je dobro del...


Po lepi široki poti do mesta...le kaj je za tem travnatim gričem??


Monte Cristallo


Do mesta res ni daleč


Za menoj pa Antelao...po višini drugi v Dolomitih, takoj za Marmolado


Preko zelenih sončnih travnikov...pogled pa res čudovit :)


Cortina d'Ampezzo


Hoteli v mestu so še dokaj nezasedeni in turistov v tem času še ni prav veliko


V oči mi je takoj padel tale...pa ne zaradi barve, da ne bo pomote...cene nism pogledu...


Pogled na uro na zvoniku...čas je, da se odpravim počasi nazaj proti kampu...

Čeprav sem se v te konce podal sam, sem se imel lepo in sem res užival...no, še lepš bi bilo, če bi imel malo družbe...pa drugič, al pa tretjič.. :)
A te gore in ta okolica...to me res napolni s pozitivno energijo...tudi zvečer mi ni bilo dolgčas...lepo kakšno pivce v kampu, potem pa sem od utrujenosti itak kmalu zaspal. Vreme je bilo oba dneva lepo...poletno s popoldanskimi plohami in nevihtami. Nekoliko bolj konkretno je padalo s petka na soboto, ko je deževalo približno 4 ure...no, šotor je zdržal in ni premočilo. Skratka, sem se vsekakor še vrnem, saj je kolesarskih poti tu še ogromno...mogoče pa jo naslednjič grem v smeri Passo Pordoi in v tiste konce..kdo ve...


Kolo in Dolomiti...odlična kombinacija :)

Za konec pa še nekaj statistike:
  • z avtom prevoženih 532km (Škofja Loka - Karavanke - Lienz - Sillian - Dobiaco - Cortina - Škofja Loka)
  • s kolesom prevoženih 85km (Cortina - Cinque Torri - Cortina prvi dan in drugi dan: Cortina - Tre Croci - Misurina - Rif. Auronzo Tre Cime - Cortina)
  • najvišja hitrost s kolesom 64,7km/h

Še video...ja težko je spravit dva čudovita dneva v 10 minut...a se da...no, nekako takole je zgledalo vse skupaj :)



Hvala za ogled in prav lep kolesarsko dolomitski pozdrav, Rok