nedelja, 30. januar 2022

Na Možeh in poezija nad Zelenico, 30. 1. 2022

 

Izjemen prizor, ko se spuščaš skupaj s soncem ... Na Možeh, 30. 1. 2022


Pozimi so mi Karavanke kar pri srcu in rad se odpravim v te čudovite konce. Običajno s smučmi, a tokrat bo vendarle malce drugače. Na nogah bodo dereze, v rokah cepini in za pasom še plezalni pas z opremo. To nakazuje, da se bo danes tudi plezalo. Jaz se že veselim .. in to zelo.


Na Možeh je čudovit greben, severno nad Zelenico, ki je sestavljen iz več vrhov. Mi smo se povzpeli na dva od štirih .. in ja, imeli smo res čudovit dan, ki smo ga ujeli v najlepši možni podobi.

Še nekaj mi je bilo všeč ta dan .. običajno se naše ture začnejo precej zgodaj, še v temi. No, tokrat je bilo drugače, saj smo se v breg udobno zagnali šele okoli 10.00 ure .. in moram reči, da je prav pasalo.

Sedaj pa se sprehodimo od Koče na Ljubelju, preko grebena in do vrha Na Možeh ... med potjo pa rečemo še kako o poti ...

Bili smo trije na dveh: Gal, Drejc in Rok


S parkirišča na Ljubelju, ki je plačljivo ( 5 € ), se usmerimo po sankaški cesti proti Koči na Ljubelju. Cesta je bila mestoma ledena, sicer pa je v celoti še pod snegom. Pazljiv korak in vse bo v redu ...
Od koče naprej pa se začne tisti lepši del, ki nas bo vodil po grebenu .. in to po kakšnem grebenu. Tu si kaj kmalu nadenemo dereze, ker je sneg ponekod trd in leden ... prvo pavzo si privoščimo na Povni peči .. ajde, gremo. 

  
Koča na Ljubelju, dan je res zelo lep

Pot skozi gozd

Tudi v gozdu je lepo

Še malo in pavza

Povna peč 1503 m .. tule si privoščimo prvo pavzo

Razgled je čist in lep

Sonce lepo greje, vetra bolj malo



Po krajši pavzi, nadaljujemo naprej po grebenu, in sicer v smeri Triangla. Sprva še po gozdu, kasneje pa se odprejo izjemno lepi razgledi. Greben postaja težji .. korak mora biti previden, oprema na mestu.


Naprej po grebenu .. zaenkrat še vedno v gozdu

Počasi se bo odprlo

Sneg, sonce in veter, ki pa na srečo ni preveč močan

Lepo napredujemo .. sicer pa, čas danes ni naš gospodar, ampak smo mi njegov ...

Jaaa ... tole pa bo sedaj ... uf, lepo je tukaj

Proti Košuti

Begunjščica

Mi pa gremo naprej


Ja, mi pa gremo naprej. Sedaj je pred nami tisti lepši del grebena, kar se razgledov tiče .. pa tudi težavnost se bo povečala.
Naš korak ostaja previden in prav nikamor se mu ne mudi .. to je to, v hribih te čas ne sme preganjati.


Po grebenu poteka meja

Igra vetra .. tole je pa zelo na tenko narezu ..

Proti soncu

.. in že gremo naprej ... strmina počasi narašča ...

Tamle na hribčku se malo razgledamo ...

Le kam gledata .. hm ..

.. in že gremo naprej .. kot kaže puščica ..

Še smo na grebenu, še .. in ja .. uživamo .. čas ne obstaja ..

Razgled nas na vsake tolko malce omami ... 

Na eno stran je malce bolj prepadno, na drugo pa je zasneženo

Sledi krajši spust

Zavarovano je

Pogled nazaj ... 


Pred nami je sedaj še zadnji del vzpona proti Trianglu. Podamo se naprej po grebenu in višje v krajšo in širšo grapo.
Teren je bil kar krušljiv, sneg pa mešanica trdega in suhega, ki je spominjal na moko. Na srečo je bil v grapi sneg ravno pravšnji, da se lepo dalo popikat ...


Krajši kopni odsek, ki pa je bil zelo razdrobljen

V grapi .. sneg za vzpon je dober

V tem delu je bil sneg odličen .. lepo je prijel .. je šlo brez težav

Sedaj pa smo že zelo blizu ... Prvi Mož nas že pozdravlja

Na sedlu .. gremo še malo gor, potem pa zopet pavza

Tole je sedaj pred nami ...

Samo še stol si naredim .. pol pa pavza .. končno ...


Pred nadaljevanjem si vzamemo še malo časa za krajši odmor. Treba je kaj pojest in popiti lonček vročega čaja.
Tule si nadenemo plezalne pasove, da kasneje ne bomo štrikali tam, kjer je placa bolj malo. Tako, če smo gremo naprej ...

Ja, sedaj pa takole; pred nami je vzpon na Može, ki zahteva vsaj osnovno alpinistično znanje in uporabo vrvi. Če tega znanja nimamo, pa si najamemo vodnika ...

Vse je potekalo brez večjih težav. Teren je precej krušljiv in res je dobro, da probamo vsak prijem, če drži ..

Začetek plezanja .. za ogrevanje .. pozor, preveri vsak oprimek !!!

Na soncu je prijetno toplo .. v senci pa vse prej kot to .. malo še naprej, potem pa desno gor ..

Zadnji vzpon in prišli bomo na vrh prvega ...

Razgled

Na vrhu in ja ... obvezna fotka ...

Razgled proti Vrtači .. pa previdno nazaj ..

Od tam smo prišli ... ja, dolga pot je že za nami ..

Treba preverit, če je fotografija uspela 

No, končno je vsaj en pogledal še sem ...

... in menjava položajev ...


Ko je vse dokumentirano, se počasi odpravimo naprej. Čas nas še vedno ne zanima ... Pred nami je prvi spust po vrvi, oziroma abzajl, ki je bil zgoraj precej ozek ... 


Krajši sestop ...

Prvi abzajl .. ozko je, ozko .. (slikano s telefonom)

... in konec prvega spusta 

Drugi Mož in dva moža ... priprava vrvi za varovanje

Ozek greben, kjer smo se varovali ... sonce se počasi poslavlja

Na grebenu

Za varnost je dobro poskrbljeno


Ozek in mestoma krušljiv greben premagamo s pomočjo vrvi, potem pa je sledil še zadnji abzajl, ki je bil res izjemno lep ... vse te barve ... noro ...

Sledilo je zlaganje vrvi in sestop do Zelenice ..

Uživa ... ampak res, uživa ...

Še malo in ...

... konec ...

Dva sva že dol, tretji je na poti ... zdj pa poglej ta ambient ...

Sj poznate tisto igrico ... kdo se boji črnega moža

Izjemno je, izjemno ...

Tega pa res ne doživiš vsak dan

In je še tretji varno na tleh ... sledi sestop

Jaa, lep dan smo si naredili ... ampak, res lep



Ja, dan je bil res lep, točno tak, kot smo si ga želeli. Lepo je, ko te čas ne priganja, ko se ne obremenjuješ z uro; lepo je, ko ... ko preprosto uživaš v danem trenutku.

Na Možeh je res noro, a še enkrat naj omenim, da gre za alpinistično turo, ki zahteva določeno znanje.

Vama, prjatla, bom reku hvala ... da sta poskrbela za vso varnost. Men je bilo res dobr in vem, da mi bo še kdaj.


Čisto za konec pa še sestop od Doma na Zelenici do parkirišča ... in to po kakšnem snegu, kakšna podlaga ... smuči jočejo doma, mi pa tule tulmo ... 



Neee, ni še konec ... tole smo si pa več kot zaslužili danes
Kje smo .. Gostišče Smuk .. nekje pri Tržiču .. 


Zdj pa res samo še lep hribovski pozdrav in pazite nase, vedno in povsod. Pa ne pozabite, vsaka tura se začne in konča doma ...

Rok