Biti zraven, ko se prebuja nov dan je neprecenljivo...jutro te lahko ujame kjerkoli, globoko v dolini, še lepše pa je, če ga prehitiš in si pred njim na vrhu.
Veličina ujetega jutra na vrhu gore mi pomeni največ. Takrat dobim vse, kar si človek lahko zaželi, pa čeprav traja le trenutek in potem izgine v nov dan...v nov dan, poln lepih in nepozabnih doživetij, v tem čudovitem gorskem svetu.
Pred nami je še drugi del bloga, potepanja po Dolomitih. V prvem delu smo se podali v čudovito sotesko Cascate di Fanes in se zmočili pod slapom.
Povzpeli smo se tudi na najvišji vrh v Dolomitih, Marmolado in Punto Penio 3343 m. A s tem čudovitih Dolomitov še ni konec zato predlagam, da se kar odpravimo.
V drugem delu se bomo odpravili s Cortine v smeri Croda da Lago, kjer leži čudovito gorsko jezero v imenitnem okolju. Ogledali si bomo še drugo jezero, in sicer Limedes na prelazu Falzarego.
Za konec pa se bomo odpravili še na Nuvolau, kjer bomo počakali na sončni vzhod. Skratka plan je narejen in prav je, da ga uresničim. Vmes pa bo treba še malo vedriti in hiteti, ker me je čas skoraj da prehitel .. pa toliko sem ga imel ...
Še prej pa poravnam račun v kampu. Zadnjo noč bom namreč preživel zunaj ... vsaj tako sem planiral. A včasih se vse ne izide po pričakovanjih. No, na koncu je bilo vse v redu.
Ko sem zapuščal kamp, se mi je gospod na recepciji vsaj 4x zahvalil, da sem prišel. Res se vidi, da so turistov veseli in, da je bilo lansko leto težje, kot sicer.
Zato, tisti ki oklevate ali bi šli v Dolomite ali ne ... moj odgovor je: samo korajžno, ne bo vam žal.
Še vedno uživam sam s seboj.
NEDELJA 27. 6. CRODA DA LAGO in LAGO DI LIMEDES - dve čudoviti jezeri
S kampa se odpeljem na zelo kratko vožnjo. Peljem se v smeri kampa Dolomiti in na ostrem levem ovinku zavijem desno s ceste in takoj v klanec. V cca pol minute sem na parkirišču, kjer pustim avto in se nato peš odpravim naprej po cesti.
Sledim tablam za: Malga Federa in Gores de Federa. Sprva kot že rečeno po cesti, kasneje pa me smerna tabla usmeri v gozd.
Sedaj sledi res izjemno lep in lahkoten vzpon po gozdu. Skoraj ves čas ob potoku, ki neštetokrat pade preko previsov in tako ustvari številne slapove. Pokrajina je res lepa in v tem času, ko je vode dovolj tudi popestrena z mnogimi slapovi. Priporočam.
Glede na to, da sem peš, niti nimam izbire ... grem kar levo v gozd
Pogled proti Cortini d'Ampezzo, zadaj Monte Cristallo 3221 m
Odpirajo se novi razgledi ... ja, tale pot je res lepa
Tofana di Rozes in Tofana di Mezzo
Lepa Tofana di Rozes 3225 m
S Tofano di Rozes je povezana čudovita, elegantna in izjemna Ferrata Giovanni Lipella. Pot je drzno speljana in vodi po policah. Ponuja neverjetne razglede in pa tudi zelo zahtevne odseke. Obvezna je uporaba samovarovalnega kompleta, čelada in ferratne rokavice.
Pot priporočam vsem ljubiteljem dolgih in zahtevnih ferrat, ki so imuni na višino. Najtežje mesto je prav na koncu, na izstopnem delu. Mene je v prvo navdušila in zagotovo se še vrnem.
Tofana di Mezzo 3244 m je tretja najvišja v Dolomitih Zadaj desno pa je še Tofana di Dentro (de Inze ali Terza) 3238 m
Tofane so vsekakor najbolj markantne in dominirajo nad Cortino d'Ampezzo. Tri so: Najlepša med njimi je, vsaj zame, Tofana di Rozes 3225 m, peti najvišji vrh v Dolomitih. Njena neverjetna barva in mogočna stena nobenega ne bo pustila ravnodušnega, ko jo bo opazoval s ceste na prelaz Falzarego. Na goro vodi več poti, najtežja in najbolj drzna je Ferrata Giovanni Lipella.
Najvišja je Tofana di Mezzo, ki je s svojimi 3244 m tretja po višini v Dolomitih. Na Tofani di Mezzo bomo našli izjemne ferrate, ki so tudi izjemno zahtevne, kot sta: Via Ferrata Gianni Agilo (Punta Anna) in Ferrata Formenton. Za sestop pa uporabimo kabinsko žičnico.
Potem pa je tu še Tofana di Dentro, tudi de Inze ali Terza 3238 m, ki je četrta najvišja v Dolomitih. Poti na njen vrh so dolge in naporne.
Ostenja nad Cortino, zadaj pa ena najzahtevnejših gora v Dolomitih Croda Rosa di Ampezzo 3146 m
Tako, malce smo se podučili o Tofanah in spoznali še eno najtežje dostopnih gora v Dolomitih. Sedaj pa je čas, da gremo naprej.
Pot v nadaljevanju bo ponudila veliko vode, veliko lepih manjših slapov, tolmunčkov in čudovit vonj po gozdu. kar pa je najbolje pa je to, da se mi prav nikamor ne mudi in, da čas ni moj gospodar.
Tale potok me bo sedaj spremljal praktično vso pot ... in ja, lepo bo popestril tale pohod
Lepo je, ko vedno odkrijem kaj novega, pa čeprav sem v teh koncih že bil
Eden od številnih manjših slapov ob poti .. cca 4 metre višine
Slap in spodaj tolmunček ... takšnih prizorov kar mrgoli tule
Ob potoku navzgor
No, tale potoček me je spremljal kar velik del poti. Zdaj, če bi res želel vse pofotkat, vsak slap .. ja, pol res ne vem .. bi najbrž še sedaj gor hodu.
Nekaj pa vendarle mora ostati za spomin, ki ni zabeležen na fotografiji ...
Končno prispem na Malgo Federo. Gre za lepo planino, kjer se pasejo krave, razgled pa sega vse do tistih najlepših gora.
Pogled na Croda da Lago 2709 m
Malga Federa in kravice, ki se pasejo
Ne morem, da ne bi ... seveda, Punta Sorapiss 3205 m
Croda Rosa 3146 m
Malga Federa, gora zadaj je Becco di Mezzodi 2603 m
Od tu naprej bom sledil cesti, in sicer grem proti Rifugio Croda da Lago. Gre za res čudovito gorsko jezero in pred menoj je še cca 30 minut hoje. Potem pa upam, da bom našel kak prijeten miren kotiček ob vodi, da se malce naužijem lepot in spočijem.
Vzpon po cesti in pogled nazaj na Monte Cristallo
To so tiste lepote zaradi katerih se vedno znova rad vračam v te konce ... in to bom počel še naprej
Rifugio Croda da Lago 2046 m
Končno sem se privlekel tule gor. No ja, čas mi sploh ni pomemben. Na poti sem res užival in občudoval vse tiste male slapove dol v gozdu. Bilo je prav prijetno in, če dobro pomislim, sem pravzaprav kar hitro prišel sem gor.
Za kočo se nahaja čudovito jezero in upam, da mi bo uspelo narediti kako lepo fotografijo. Dan je resnično lep, nebo je oprano in temperatura poletna. Naj omenim še, da je tole izredno priljubljena kolesarska točka in, da se da še kam naprej. Sedaj pa se sprehodim do jezera.
Jezero ... seveda se da okoli in veliko je lepih kotičkov, kjer se lahko malce odpočijemo
No to pa je lep prizor ... ko se vidi tudi Sorapiss
Rif.Croda da Lago, zadaj v oblaku Antelao 3264 m
Jezero ponuja res lepo paleto barv in miren odsev ... lepoooo
Dan pa kot iz pravljice, prav res ... in ja, sem vesel, da sem tu
Tole bi že lahko bila razglednica ... da se malo pohvalim
Še malce bliže ... ja, tule fotoaparat kar sam slika
Tukaj nekje si bom našel prostor pod soncem
Noro ... ampak kljub temu, želodec se že oglaša in čas je za malico
Gavrilovič, Laško in toast ... moji zvesti spremljevalci danes ... ... pašteta je sedla, ko pogled na jezero ...
Po malici, ki je mimogrede bila zelo dobra .. predvsem njen tekoči del .. se počasi odpravim naprej. Grem okoli jezera in nazaj proti izhodišču.
No, kar se miru ob jezeru tiče .. pa naj mi nekdo pove, kdaj je mir, ko okoli mrgoli Italijanov .. ja, ni ga, ampak če se odklopiš, potem gre ...
Cvetja je dovolj
Jezero niti ni tako malo
Že obračam
Cvetoči Rhododendron
Portret Monte Cristallo 3221 m
Croda Rosa d'Ampezzo 3146 m
Sorapiss 3205 m
Zgornje fotografije gora so nastale na Malgi Federa, od koder se res lepo vidi po okolici. Ta dan je bilo tu gor kar veliko kolesarjev, ki so izkoristili lepo nedeljo.
A kot sem že navajen ... ja, tudi danes bo kaka ploha ...
Čudovita Malga Federa nad Cortino
Spust tule dol sploh ni tako nedolžen ... pozor na rampe, ki znajo biti tudi spuščene !!!
Ko pridem do avta, se naštima k dežju .. še dobro, da me ni ujelo kje na poti. Sedaj se bom odpravil na prelaz Falzarego. Tam je skrito še eno čudovito jezero. V mislih imam Lago di Limedes. Grem, da ga vidim in upam na lepo svetlobo in čim manj folka .. ja ja, pobožne želje ..
Pa večerjo si bo počas treba umislt .. neki mi hrenovke po glavi hodijo .. tiste popečene .. bom vidu ..
Nič kaj obetaven pogled .. al bo spet scalo ...
Seveda se je prav kmalu ulilo in ni mi preostalo drugega, kot da počakam v avtu. Deževalo je kar nekaj časa .. a tudi sonce je svetilo z druge strani. To pa daje nekaj optimizma.
Tudi Sorapiss je opran .. še ne dolgo nazaj je tam bila nevihta
Averau in Croda Negra v soncu
No, kot vse kaže se je vreme umirilo in sedaj se lahko odpravim do jezera. Ja, ravno sam ne bom, pa tudi suh vprašanje če .. ker oblaki se še nabirajo, a tudi sonce lepo sveti ..
Pogled proti Tofani di Rozes
Ja, kaj pa drugega, kot dež ... potem pa dilema, ali nazaj, ali naprej .. oprema se bo zmočila .. js bom moker .. aaaaa ..
Nič, grem naprej pa kar bo bo ... in je bilo ... in izkazalo se je, da je lahko tudi dež izredno zanimiv za fotografijo. Sploh ni bilo slabo .. Hecno, da nas je bilo kar nekaj tam in prav vsi smo vedrili pod drevesi. Sprva smo iskali macesne .. čez 10 minut pa že bolj goste borovce. Pogled v nebo pa pravi, da bo tale dež kmalu preteklost ...
Lago di Limedes ... čudovito je .. morda v dežju še lepše
Res lepa zelenkasta voda
Vedno bolj pada
Vedrim pod borovcem
Ko dež poneha, se še malo razgledam po okolici in malce nižje odkrijem še eno manjše jezero. Skratka, res je lepo tule in še dobro, da se nisem prej obrnil, ko je pričelo deževati ..
Manjše jezero v bližini
Lepo je
Odsev je izjemno čist
Zopet pri zgornjem jezeru in pogled na Lagazuoi Piccolo 2778 m
Še ena pokončna .. ta je bila za story
Nad takšnimi prizori se nikoli ne pritožujem .. res ne
Čas je, da se odpravim nazaj do avta. Plan je tak, da si najprej poiščem primeren plac, da si pripravim večerjo. Po glavi mi hodijo pečene hrenovke.
Zapeljem se torej v smeri Cortine. Jutro bi namreč rad počakal v okolici Cinque Torri in pa sončni vzhod nekje okoli vrha Nuvolau.
A pojdimo lepo po vrsti. Parkirišče najdem pri odcepu za Rifugio Cinque Torri. Na mestu, kjer se odcepi cesta, ki pelje do koče je bilo vse ograjeno, ker pač nekaj delajo. Ker v temi nisem vedel, niti dobro videl, se odločim, da avto parkiram spodaj.
Ura je bila že precej pozna .. pač, temno je že bilo. Hitro si pripravim nekaj za pojest. Odločim se za pečene hrenovke. Seveda je kmalu zadišalo in kmalu sem se vsaj malce podprl.
Mamljiv vonj je privabil malo lisičko, ki mi je delala družbo. A je žal prišla par minutk prepozno, da bi kaj dobila za pod zob. Pa tudi vprašanje, če bi ji hrenovka sploh sedla .. kure pa nimam ...
Po večerji se malce zleknem kar v avtu na parkirišču. Vreme je še vedno bolj ko ne oblačno, a naj bi se po polnoči začelo jasniti. Ura je nastavljena, spakirano je .. čas, da malo zamižim.
PONEDELJEK 28. 6. CINQUE TORRI in NUVOLAU - ko zasijejo zvezde, ko posije sonce
Ura pozvoni .. pogledam ven in vidim, da je res jasno. Zvezde, luna ... Ampak, bom še malo zamižal, časa je še dovolj ... napaka ... Ko sem naslednjič odprl oči je minila debela ura .. Ajoooo, Roook .. zaspal si ... Uf ja .. not gut ..
Sedaj pa hitro. Pobašem nahrbtnik in kar gas po cesti. Spodaj je cel kup znakov za delo in tudi cesta je videti kar zdelana. Ok, saj se da peš .. ampak časa mi bo zmanjkalo ...
Ko tako hodim po cesti, ki je mimogrede povsem normalna se naenkrat vprašam .. Pa zakaj za vraga se ti matraš in švicaš peš, ko pa bi se lahko peljal .. butl, zgin po avto a n ... in že sem šponu po cesti nazaj dol ...
Skratka, lep začetek ponedeljka. Ok, pridem do avta in takoj mi je lažje. Okoli 3.00 ure bom gor pri koči. Seveda, ko pridem gor je bilo tam kar nekaj avtomobilov. pa js bi znoru .. ma tulu bi od jeze, če bi slučajn peš prišel gor .. Ampak na srečo se je tole dobro izšlo.
Sedaj pa akcija .. noč je lepa, zvezde so, luna sveti malce preveč .. in presneto toplo je ...
Tale je bila za probo .. da sem dobil ostrino, sedaj pa grem še eno z lučko narest
Ja, takole pa je videti, ko z naglavno lučko obsvetiš pet stolpov .. noro je, nooroo
Še ena z naglavno lučko .. a se že počasi dani .. ja, še dobr da sem šel z avtom gor
Tofana di Rozes v mesečini, levo Veliki voz
Cinque Torri in Sorapiss
Najlepši obrisi v Dolomitih ... Sorapiss in Antelao
No in potem dobim preblisk .. pa kaj ti še delaš tuki spodi. Zgin viši gor, ker z grebena se vidi Marmolada, Piz Boe, Civetta .. pa kaj men danes ni jasn ..
Evo že drugič u par urah bom ves na spidu, da ujamem ta trenutek. Sonce bo kmalu zunaj .. js pa imam vsaj 15 minut presneto hitro hoje v breg .. z vso to kramo fotografsko ..
Seveda, ko imaš časa na pretek, ti ga zmanjka ... pa naj še kdo reče, da so ponedeljki brezvezni ..
Rifugio Averau in mati Marmolada ... js pa vs crknen ..
Monte Averau in Rifugio Averau ... sedaj pa lahko končno zadiham ..
To je to .. sonce je že zunaj
Pozdrav soncu, Monte Cristallo
Monte Civetta 3220 m
Marmolada in Gran Vernel .. in tole bi skoraj zamudil
Gruppo di Sella in Piz Boe 3151 m
Jutra so res tako zelo lepa ... v Dolomitih pa še toliko bolj
Proti Tofanam
Rifugio Nuvolau 2575 m
Monte Gusela spredaj in Monte Pelmo 3168 m
Passo Giau in Civetta
Čudovit razgled ... skrajno levo se vidi vrh, Lastoni di Formin 2657 m
Še malce bližje .. v ospredju je Monte Gusela, levo Formin, zadaj Il Pelmo
Meni najljubša v Dolomitih, Punta Sorapiss
Cinque Torri ... jao, kako sem noru tm dol .. da me čas ne bi prehitel ...
Sedaj pa se bom prav počasi odpravil nazaj dol ... za danes sem dost noru ... Dan je lep in še malce ga bom užival, preden se dokončno poslovim in odpeljem proti domu ..
Ja, Dolomiti so osupljivi .. vedno in povsod .. Averau 2649 m
Že nazaj dol .. vse je tako sveže zeleno
Če kaj, potem tole .. če kje, potem točno tule ..
Cvetijo
Še več jih cveti
Ne se mi skrivat za drevesom .. vidim teee
Tule običajno kar mrgoli plezalcev
Cvetlice in modro nebo
Tule sem začel ... in tule bom končal
Tako, prišli smo do konca ... prišli ste do konca. Dolomiti so bili, so in bodo tudi v prihodnje na mojem seznamu, da jih obiščem. Tudi večkrat na leto ...
Tokrat sem bil še posebej vesel, da sem prišel sem. Vedel sem, da bodo prizori lepi, da bo vode v izobilju in da bodo jezera polna. Jezer je seveda še precej več.
Tokrat sem izpustil jezero Sorapiss, ker mi pač ni bilo za gužvo .. pa vem, da je v tem času tam res lepo lepo lepo ...
Videl in doživel sem veliko, dolgčas mi ni bilo, a družba bi vseeno sedla .. že pivo lepše steče po grlu, če se z nekom pogovarjaš in delaš plane za naprej.
Hvala, da ste bili z menoj, pa čeprav samo preko bloga.
Ob koncu pa še povezava na kratek filmček. Uživajte:
