Švica 2021, 2. del - Dom via Festigrat

 

DOM 4545 m - gora, z enim najlepših razgledov v Alpah, 14. 8. 2021

V prvem delu bloga smo se podali na čudovito in izjemno lepo feratto, zamudili zadnjo gondolo ob 16:45, občudovali smo ledenike in gore ter se za konec sprehodili še po Saas Feeju in okolici.

Sedaj pa je pred teboj drugi del bloga, ki te bo popeljal precej visoko v gore in ti pokazal enega najlepših razgledov v Alpah sploh.

Najprej pa nekaj besed o gori, na katero se odpravljava. Dom, imenovan tudi stolnica, je s svojimi 4545 m, tretja najvišja gora v Alpah, če upoštevamo Monte Roso, kot eno goro. Sicer so od Doma višji naslednji vrhovi:

• Mont Blanc 4810 m, 
• Duforspitze 4634 m, Punta Nordend 4609 m, Zumsteinspitze 4563 m in Signalkuppe 4554 m. Vsi ti vrhovi pripadajo masivu Monte Rosa.

Dom je tudi najvišja gora v Švici, ki v celoti stoji na švicarskem ozemlju. Nahaja se med krajema Randa in Saas Fee, v kantonu Valais, Peninske Alpe in je najvišji vrh skupine Mischabel.

Sicer je najvišja točka Švice Duforspitze 4634 m - Monte Rosa, ki pa meji na Italijo.

Pristopi na Dom so izredno dolgi in naporni, saj tu nimamo nobene pomoči gondole, kot smo to vajeni drugod. Dobra stran tega je, da je ne moremo zamuditi ...

Najino izhodišče je v vasi Randa 1406 m. 

Od tu sva se podala v smeri Domhutte 2940 m. Potem pa imamo na voljo dva pristopa ... če ne upoštevam alpinističnih smeri.

Eden je po via Normale, drugi pa čez Festigrat.  

Sestopimo po normalni poti, ki poteka preko severne flanke, imenovano Streha. Ta je res kar dolga in mogočna.

Midva sva si izbrala pristop čez Festigrat.

Se pa na Dom lahko podamo tudi iz drugih strani. Naj samo omenim izjemno grebensko prečenje preko Taschhorna.

Tako, sedaj pa se posvetimo najinemu vzponu na to izjemno lepo in meni eno najljubših gora v Alpah sploh.

Uživala in trpela v lepotah Doma, ter doživela nepozabno turo: Drejc in Rok

Randa - Domhutte in čudoviti pogledi na okoliške vrhove, petek 13. avgusta

Včerajšnja tura nama je pustila nekaj malega posledic ... gondola šla papa, midva pa v jok pa na drevo ... ah neee .. pot pod noge in v dolino ... To je bilo včeraj, danes pa je nov dan.

V popoldanskem času se pripeljeva v Rando, kjer parkirava v središču vasi pri informacijah. Plačava parkirnino, in sicer za dva dni, ker je bil vikend .. pa se za manj kot toliko ni dalo .. Švica pač .. važn, da gre zadnja gondola že ob 16:45 dol a n ... 

Naj omenim še, da sva imela srečo in sva dobila rezervacijo v koči. To je zrihtal Drejc, ko je dan prej poklical in se pozanimal. Hvala prjatu, ne bom te pozabu ...

Na presenečenje obeh je dobil rezervacijo. To je pomenilo, da bo opreme dosti manj, kot bi je bilo sicer. Če bi bila koča polna, potem bi seboj tovorila še šotor, podloge, spalke in malo več za pojest, saj bi si postavila šotor na mestu, kjer je to dovoljeno. Nekje nad kočo. Tako pa je, na srečo, vse to odpadlo.

A še vedno precej natovorjena, se končno poženeva v breg. Do koče imava cca 5 ur hoje, oziroma še malce manj. Odločiva se, da greva preko mostu ... toliko za uvod, gremo na fotke ...

Priprave in pakiranje ... še v kampu v Saas Grundu

Če kdo vid kako šerpo, naj jo prosim pošlje sem ... se bojim, da bova kr midva šerpe

Začetek v Randi

Čudoviti naravni, gorski vrtovi, ob poti

Pogled nazaj

Možici ob poti ... skor sm jih par podru tule k sm s kamero okol skaku ...

Malo pred visečim mostom

Pot do mostu poteka po prijetnem gozdu in pravi užitek je opazovati okolico. Narava je res lepa in tako vsaj malo pozabiš na težo, ki jo imaš obešeno na hrbtu .. in jaz še za vratom. Fotoaparat gre pač povsod zraven .. ja, takle mamo ...

Sledi atrakcija, in sicer viseči most. Dolg je neverjetnih 494 m in je ob odprtju prevzel primat najdaljšega visečega mostu na svetu. Nadomestil je stari most, ki so ga poškodovale skale in so ga morali zapreti, tako kot tudi priljubljeno planinsko pot. Vse od takrat so lokalne oblasti razmišljale kaj storiti, saj je bil upad turistov kar 60% ... in še njegova vrednost: 750.000,00 CHF ... Švica pač ... važn, da gre zadnja gondola že ob 16:45 dol a n ... je ne morm pozabit ...

Morda še to, da sva imela malce težav pri srečevanju ... most ima zelo ozek hodnik, midva pa sva precej otovorjena ...

Viseči most dolžine 494 m

Pa sva čez

Po mostu sledi prijetna hoja po ne preveč strmem terenu. Slediva smernim tablam za Europahutte, kasneje pa Domhutte.

Prav tako se začnejo odpirati razgledi na sosednje gore. Vso pozornost ima Weisshorn 4506 m ... in, ko ga takole opazuješ že razmišljaš o vzponih na drugi strani ... a do tja je še daleč. Najprej Dom ...

Zinalrothorn, Weisshorn in Bischorn

Na modri tabli piše, da imava še 2 uri in 15 minut do koče

Razgled se vedno bolj odpira ... poznamo jih že

Pogled naprej ... tole naju čaka

V nadaljevanju se pot zagrize v strmino. Kmalu prideva v bolj skalnat svet, kjer so v pomoč varovala in kakšna manjša lojtra se tudi najde. Višino pridobivava hitreje, kot do sedaj.

Noro lep in barvit ambient

Vedno višje sva in razgled je res lep ... pokaže se Matterhorn

Končno jo zagledava Domhutte 2940 m, zadaj se dviga zahodni predvrh Doma 4479 m

Do Domhutte prideva prej, kot je pisalo spodaj na tabli in res sva bila vesela, ker sva vedela, da naju čaka večerja, pivo, lep razgled in ležišče.

Koča je zgledno in zelo lepo urejena ter čista. Komaj sem čakal, da vržem tole težo dol s hrbta, ker je pa res že malce moreče vse skp ...

Ko se poštimava, se greva zmenit ... no, zmenu se je kar Drejc, ker se je že po telefonu menil. Vzameva polpenzion, ker drugače ni šlo, pa tudi sicer bi ga. Takoj, ko sva prišla v zgornje prostore je namreč tako omamno zadišalo, da sva oba komaj čakala na topli obrok.

Najprej pa greva v sobo, kjer sva odložila opremo, ta čas pa se bo jedilnica tudi nekoliko izpraznila, da bova imela prostor za svojo mizo.

Za začetek naročiva pivo ... di grosse und zweimal bitte ... Kolk pa tole paše, ko teče dol po grlu ... uf ja ...

Sledila je zelo okusna večerja, in sicer: riž z narezanim mesom v omaki, sestavljena solata in sladica. Med tem, ko jeva, pogledujeva skozi okno, saj ne bi rada zamudila čudovitih večernih barv in pogled na Matterhorn ... 

Večerja v Domhutte ... tole je bilo zelo dobro in še kako je sedlo

Večerni pogled na Matterhorn 4478 m, izpred Domhutte, slika je približana

Nore večerne barve

Weisshorn 4506 m in Bishorn 4153 m

Breithorn 4164 m in Klein Matterhorn 3883 m

Jutri pa tja gor ... komaj te čakam

Zelo lep večerni pogled, izstopa Weisshorn 4506 m, levo Zinalrothorn 4221 m

No, zdj pa ti reč, če tole ni najlepš, kar je možn. Ko srkaš pivo, s pogledom na Matterhorn, že všteto v ceno ... ampak povem ti, da je vredno, je vredno ...

Ko nebo zagori in ko veš, da se jasni

Na jutrišnji dan ... naj bo lep, da živa in zdrava prideva nazaj dol .. pol bova pa kuj še enga ...

Med tem pride noč in zvezde zasijejo, spodaj Randa, čisto levo Zermatt in na sredini Tasch

Nočna idila pri koči ... oblaki so dokončno razpadli in se poslovili

Tako, petek se počasi poslavlja in čas je, da tudi midva leževa k počitku. Jutri morava biti spočita ... ja, saj bi bila, pa nama je gondola ušla ... k pa sam do 16:45 vozi ... 

DOM 4545 m via Festigrat - kraljevska tura na stolnico, sobota 14. avgusta

Ura zazvoni ob 03:00 in čas je, da se spraviva pokonci. Danes je pred nama velik dan, saj greva na kraljevsko turo. 

Za Drejca bo še toliko bolj poseben, saj se bo prvič povzpel preko 4000 m ... in to že kar takoj na Dom. Bravo ...

Upava, da nama višina ne bo delala preveč težav. Sedaj že lahko povem, da nisva aklimatizirana ... ker pač ni bilo časa. Ampak sam sem prepričan, da nama bo šlo. Lepo počasi ... morda bo zaradi tega vzpon trajal dlje, a nič zato. V gorah se ne hiti, sploh pa ne v takšnih, ki so tule okoli.

Najprej pojeva zajtrk, ki je bil sestavljen iz kosa kruha, masla in marmelade. Zraven pa še mleko in pomarančni sok. 

Sedaj pa brž v spodnje prostore, kjer se zrihtava in še enkrat preveriva opremo ... odpreva vrata, zavohava človeške vonjave iz wc-ja ... in se čim hitreje pobereva v breg.

Naj se Dom končno začne. Juheeejjj

Sprva pot poteka po kopnem in malo po skalah ter šodru. Po cca uri hoje pa že stopiva na ledenik, Festigletsher. Tu se naveževa v ledeniško navezo, za katero je strokovno poskrbel Drejc. Preko ledenika nadaljujeva v smeri proti Festijoch ... 

Že na ledeniku, zadaj Dom

Tako ja, še sem malo poglej

Se že dani

Med tem časom, ko se vzpenjava preko ledenika, se je pričelo daniti in jutranje barve so oživele. Te, so tu na tej višini res nekaj posebnega. Takšnih pri nas ni ... enostavno jih ni ... Ko vidiš, kako sonce poljubi Weisshorn, kako zažari Matterhorn in kako zažarijo ostale gore ... takrat se preprosto moraš ustavit in uživat v danem trenutku. Zato si tu ... ne zato, da se boš kasneje hvalil, kako hitro si prišel do vrha ... vsa lepota jutra pa bo šla mimo tebe, ne da bi jo sploh opazil.

Priznam, da rad naredim kako fotografijo več in vem, da je morda tistim, ki so z menoj, malce tečno in si mislijo .. pa ne že spet no ... lj kolk je že ura ... A potem, ko vidijo vse te fotke, ko dobijo kako za spomin, pa vem, da so veseli.

Matterhorn 4478 m

 Jutranje barve so res izjemne ... Ober Gabelhorn 4063 m in Dent Blanche 4357 m

Weisshorn 4506 m in Bishorn 4153 m

Izjemni trojček: Ober Gabelhorn, Dent Blanche in Zinalrothorn

Matterhorn 4478m in Dent d'Herens 4171 m

Ko sonce poljubi Weisshorn ... nepozabno ...

Izjemen je ... izjemen je ... le kakšen je razgled z vrha ...

Tudi že v soncu ... 4478 m

Ledenik in žareče gore v ozadju

Tule se lepo vidi, kako hitro se spreminjajo jutranje barve ... fotografija je narejena le malo višje kot prejšnja ... je pa res, da je tule malo višje malce drugače, ko je to pri nas ...

Zgornje jutranje fotografije so nama vzele malce več časa ... govorim o minutah, da ne bo pomote. Treba menjati objektive, filter ... Še dobro, da je Drejc zelo potrpežljiv .. ni se pritoževal, vsaj navzven ne ... 

V nadaljevanju sva se povzpela na Festijoch ... od tam naprej pa se začne Festigrat. Lep in zahteven greben, ki ponuja čudovite razglede.

Pod Festijochom ... malce plezanja ...

Razgled s Festijocha ... sva na 3723 m višine

Festigrat

Spodnji del je najtežji

Pogled navzdol ... Lepo me ujel, hvala za fotko

V nadaljevanju strmina še ne popušča ... podlaga je mix snega, ledu in skala

Razgled postaja vse lepši - Festigrat

Greben po katerem plezava in se vzpenjava je res izjemen. Podlaga je mešana, saj imava tako sneg, led in skalo. Tam, kjer lahko in je to seveda možno, napredujeva po kopni skali, po ostrem grebenu.

Skala pa je videti, kot bi jo nekdo skrbno zložil ...

Ostre skale na grebenu Festigrat, pogled na prehojeno in naklonina v spodnjem delu, ki gre do 55°

Ja, malce pa je tudi krušljivo ... tile skladi so še kako "živi"

Razgled z grebena ... na Normalki tega žal ne boste videli

Počasi, a vztrajno naprej

Nekje v tem delu sem začutil tisti že poznani občutek v glavi in utrujenost telesa. Vedel sem, da sem prišel do točke, kjer se mi bo višina začela poznati.

V tem trenutku se psihično pripravim na borbo z goro. Vsak naslednji korak bo sedaj težji, hitenja niti pod razno ne sme biti ... dihanje pa bom umiril in se nanj osredotočil ...

Potem pa bom potrpežljivo čakal, da se bo stanje začelo popravljati ... vmes pa pač "malce" potrpel in naredil kako pavzo več ...

Ob takšnem razgledu ... ma tud višina mi ne pride do živega 

Meje si postavljamo zato, da jih dosežemo in presežemo
Zakaj je tako dobre volje ... zato, ker ura pravi 4000 m n.v.

Od tu naprej pa stopiva na sneg in led in tako bo sedaj vse do vrha gore. Podlaga za vzpon je bila zelo dobra. Občutek, ko sredi avgusta tolčeš s cepinom po ledu in snegu, ko dereza lepo zagrabi ... ko je večina na morju, ti pa nekje visoko nad njim, sam z goro, je res ... ampak res izjemen.

Kar zadeva višine in mojih težav ... ja, še so prisotne in že sem razmišljal, da si vzamem tableto ... pa je nisem in sem nadaljeval naprej.

Nadaljujeva naprej in gor ... predvsem gor ... in nepogrešljivi Mammut

Pozdrav soncu

Pogled navzdol na prehojeno pot ... Festijoch je že daleč spodaj

Sledi še en nekoliko bolj strm odsek

Preideva v osrednji del, ki je nekoliko lažji ... višina narašča

Pa spet pogled nazaj dol ... Domhutte je bila še v temi, ko sva startala, sedaj pa je že na soncu

Morje gora

Alpinist se počasi vzpenja proti vrhu gore

Sedaj je pred nama še zgornji del grebena. Odprli se bodo pogledi proti vrhu te mogočne katedrale, na katero se vzpenjava in to že lep čas ...

Pri meni pa je vse bolje in bolje. Prihajam do točke, ko me višina ne bo več ovirala. Čutim, da je počutje precej boljše, kot je bilo še nekaj 100 metrov nižje. Tako bom lahko brez večjih težav nadaljeval naprej ... upam, da prjatu tudi. On se še vedno drži odlično ... dejansko pa ne vem kako je ...

Končno se prikaže vrh tam zadaj ... ja, res je še daleč .. a tam je, vidiva ga

Nadelgrat, z leve si sledijo:
Durrenhorn 4035 m, Hohberghorn 4219 m, Stecknadelhorn 4241 m,
Nadelhorn 4327 m in Lenzspitze 4294 m
Zadaj pa se vidijo Bernske Alpe

Na grebenu ... ja, višina je ujela tudi njega ... a se ne bo predal, ti samo počasi naprej

Žarek kaže, do kod je še treba zdržat

Borba na tej višini je že kar huda ... a pravi borec se ne predaja in gre naprej

Zgornja fotografija prikazuje zadnje metre pod vrhom gore. Prjatu je izmučen, nihče ni imun na višino in za vsakim pride ... za enim prej, za nekaterim kasneje. Kako to zgleda pa zveš šele takrat, ko te doleti ... in vedeti moraš, da tudi slej ko prej popusti ...

Sledijo izjemni utrinki z vrha gore ... Z vrha Doma 4545 m. Razgled je res eden najlepših, če ne kar najlepši v Alpah. Križ pa doda tisto piko na i ...

Pokažem vam kaj vse se vidi. Noro ...

Utrujen obraz pove vse ... a zmaga je tu ...
Še trije koraki ...

Dom 4545 m in ozek greben do križa na vrhu

Evooo, nasmeh na obrazu ... končnooo

zdaj pa res:

Č  E  S  T  I  T  K  E

Ti samo uživaj ... prvega ne pozabiš nikoli

Rok na Domu 4545 m ... končno sem ga dočakal tudi jaz
Dom je moj deveti 4k, skupno pa enajstič preko magične višine 4k ... da se mal pohvalim
Naslednji pa bo jubilejni 10 ... le kateri bo to ... 

Matterhorn in Dent d'Herenes, slika je približana

Mont Blanc, Grand Combin, Dent Blanche in Ober Gabelhorn

Sosednji Weisshorn ... upam, da kdaj tudi z one strani gledam semkaj ...

Monte Rosa in Lyskamm

Sosednji Taschhorn 4491 m, zadaj Monte Rosa, Lyskamm, Castor in Pollux
Greben Taschhorn - Dom je izjemen

Alphubel 4206 m, Rimpfischhorn 4199 m in Strahlhorn 4190 m

Allalinhorn 4027 m ... eden najlažje dostopnih 4k

Signalkuppe 4554 m, Zumsteinspitze 4563 m, Duforspitze 4634 m in Nordend 4609 m
M  O  N  T  E     R  O  S  A

Castor 4228 m in Pollux 4092 m

Taschhorn in Lyskamm 4527 m v ozadju

Breithorn 4164 m

Gran Paradiso 4061 m

Matterhorn 4478 m

Saas Fee z vrha Doma

Jungfrau 4158 m, Monch 4107 m in Aletschhorn 4193 m
Berenske Alpe

Finsteraarhorn 4274 m in Grosser Aletschgletscher, največji ledenik v Alpah

Fletschhorn, Lagginhorn in Weissmiess

Weissmiess 4017 m

Slovenska zastava na vrhu Doma

Vrh je samo moj

Pogled na vzhodno stran gore ... Saas Fee

Križ na Domu

Tako ... tole vse nama je ponudil Dom. Pravzaprav naju je kraljevsko sprejel in res nama je pokazal največ, kar lahko. Vrh sva imela precej časa samo zase ... nikjer nikogar, kar se tule ob takšnem vremenu ne dogaja ravno pogosto.

Sedaj pa sledi še sestop, in sicer po normalni poti. Ker bo šlo za ledenik, se naveževa v navezo ... 

V spodnjem delu se je zelo poznala vročina, saj se je prediralo ... čez najbolj kritičen del smo šli v dvojni navezi ...

Pozdrav vrhu in se vidimo še kdaj

Streha Doma je neskončno dolga

Nadelhorn in Lenzspitze

Tule je že pošteno vroče

Seraki

Sestop je tudi naporen in dolg ... sva na ledeniku Hobarggletscher

Tole ti da zamislit

Tule čez smo šli v dvojni navezi ... pol pa en model v kratkih hlačah mimo priskače wtf !!!

Sledi vzpon na Festijoch, od tam pa se spustiva po vrvi do spodnjega ledenika. Skala je krušljiva, klini pa malce skriti ...

Priprava za spust po vrvi ... obvlada ...

Akcija

Lepa fotka spusta po vrvi

Tule bo treba še za en spust pripravit ... potem pa bova spet na ledniku

Še zadnji pogled proti gori ... kaj reči drugega, kot to, da je bilo nepozabno

Sedaj pa lepo počasi do Domhutte na pivo in potem pot pod noge in v dolino. Randa je bila res presneto daleč in res sem imel občutek, da capljam na mestu.

V nekem trenutku me ponovno zajame precejšnja utrujenost ... prsti na nogah me že pošteno bolijo in mišice tudi. Huh ...tole bo šlo pa svinsko počsi se m zdi ... no, nisem se zmotu ...

V Rando prideva oba zelo zmatrana in zdelana. Ura je že ... eh ... važn, da najdeva odprto gostilno in prideva do pira in toplega obroka. Pivo mi nekako ni dobro steklo ... ne vem, preveč vode pri koritu ...

Me je pa prijazni natakar vsaj 4x vprašal, če sm ok .. in, da sm videt zelo utrujen ... Piščanc in ocvrt krompirček sta bila odlična.

Na poti v Saas Grund naju ustavi še policija ... vse brez težav, samo kontrola prometa.

Kaj reči ob koncu te kraljevske ture. Predvsem to, da sem zelo vesel, da nama je uspelo. 

Vesel sem bil družbe ... zato, Drejc: hvala, ker si me prenašal celo pot ... hvala, ker si poskrbel za varnost ... hvala za spodbudo, veš kako sem trpel tam dol proti Randi ... in upam, da bova še kdaj kam šla. Saj veš ... tule jih je kar veliko ...

Hvala tudi tebi, ki si bral te vrstice ... upam, da se nisi dolgočasil in, da ti je bilo fino, ker si bil na nek način z nama na gori.

Jaaa ... peče in boli me vse ... pa nisem bil tako skrivlen kot tule na fotki ... to me je lih tako ujel, ko sem si malce popravil nahrbtnik ... 

Tole sva zmazala ko šus

Čisto za konec pa še povezava na video posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=QFhrdY52LEE

Lep gorski pozdrav, Rok