Pod najvišjo goro v Alpah - Chamonix-Mont Blanc

Masiv Mont Blanca 4810 m

Aiguille du Midi 3842 m  petek, 16. avgust 2019

Poletje je za večino čas, ko se odpravimo na zaslužen dopust. Nekateri se usmerijo proti morju in tam uživajo na svoj način. Lepo poležavajo v senci dreves in poslušajo šumenje valov, na vsake toliko pa se tudi sami vržejo v slano kopel, kjer se še dodatno ohladijo.
Spet drugi pa se usmerijo proti goram, kjer si polnijo baterije in umaknjeni od ponorelega sveta iščejo kotičke, ki so samo njihovi.
Oboji v večerih opazujejo zahod sonca. Prvi ga gledajo, kako se potopi v morje, drugi ga občudujejo, ko zaide za vršaci in jih obarva v čudovite barve ... Ja, to je dopust in prav vsak si ga zasluži in prav vsak ima pravico, da ga preživi tam, kjer mu je najlepše.

Sam sem med tistimi, ki se raje odpravijo proti vršacem, pa čeprav se tudi morja ne bi branil za kak dan ali dva. Vsako leto si rečem, da letos pa res pride na vrsto tudi morje ... Le zakaj se mi vedno izmakne ?? Ali pa bi me nekdo moral preprosto pobasat u avto in odpelat na morje ... Kdo ve :)
Rad odkrivam nove kraje, kjer se še nisem potepal. Želja po obisku Francije in Chamonixa je tlela kar nekaj časa in letos se je končno vžgala.
Res je, da večina, ko sliši za Chamonix, takoj pomisli na Mont Blanc. Seveda je mesto trdno povezano z najvišjo goro v Alpah, pa vendar ponuja še kaj drugega kot samo vzpon na Mont Blanc. No, ta bo še počakal nekaj časa, vsaj kar se mene tiče.
Ob prvem obisku tega čudovitega kraja, ga bom raje opazoval in občudoval njegovo mogočnost. Ledeniki se stegujejo globoko proti dolinam, a je tudi tu žalosten pogled nanje, saj se lepo vidi, kako mogočni so bili še ne dolgo nazaj. Zdaj pa jih poletna vročina neusmiljeno pobira.

Na pot se prijateljem odpeljeva v sredo 14. avgusta nekaj po 12.00 uri. Pred nama je kar dolga pot in upam, da še pravočasno prispeva do cilja. Zakaj? Zato, ker morava najti še namestitev v kampu in ker recepcije po večini delajo le do 20.00 ure.
Pot naju popelje preko mejnega prehoda Fernetiči in naprej proti Milanu. Od tu slediva avtocesti proti Torinu in že kmalu sledi razcep, kjer se usmeriva proti Aosti. Vseskozi po avtocesti, skoraj do predora pod Mont Blancom. Pred predorom čakava približno pol ure ... Potem pa še zadnjih 11 km in sva na cilju.
Ura kaže nekaj minut čez 19.00 in časa, da najdeva kamp imava dovolj. Pri prvih dveh nisva imela sreče, pri tretjem je šlo. Prostora še dovolj in tudi kampov je veliko na kupu. Tako sva prišla do prostora brez predhodne rezervacije.

Že nastanjena v kampu in že kujeva plane za jutrišnji dan

Ni ga lepšega, ko te pozdravijo žareče gore
Aiguille du Midi 3842 m

Aiguille Verte 4122 m

Mont Maudit 4465 m

Takole lepo so naju sprejele in pozdravile gore v okolici. Prispela sva ravno pravi čas, da sva jih videla žareti v večernem soncu.

Sledi večerja in plan za jutri ... Pa ne samo za jutri, tudi za naprej. Čas, ki ga bova preživela tule, bi rada kar najbolje izkoristila in videla čim več. Vse ne bo šlo, to je jasno ... A vseeno bi rada čimveč. Vreme kot kaže bo lepo vse do nedelje in dežja ni pričakovati. Temperature pa bodo poletne.

Naj se dopust, ali bolje rečeno dopustek začne ... Nedelja bo še prehitro tule.

Kam vse sva se podala v teh nekaj dneh, pa v nadaljevanju bloga. Veliko bo fotografij, nekaj bo tudi besedila, saj se beseda in fotografija dopolnjujeta.
Bloga namenoma nisem razdelil, ker se mi zdi prav, da je Chamonix predstavljen v enem delu, kot celota. Če se vam bo vseeno zdelo predolgo, pa si ga lahko razdelite sami. Vzamete si pavzo in nadaljujete, kadar želite.
Upam, da se med branjem ne boste dolgočasili in, da boste dobili kako novo idejo za dopust ... Zakaj pa ne :)

Uživala in odkrivala nove kraje sva: Matevž in Rok

BOSSONS GLACIER - La Jonction 2589 m

Mogočni ledenik pod mogočnimi gorami

četrtek 15. avgust 2019

Za prvo turo si izbereva Bossons Glacier in La Jonction. To je svet mogočnih ledenikov, ki se še vedno stegujejo globoko proti dolini. Kar me je navdušilo, so bili pogledi na gozd in ledenik ... Iz gozda ...

Tega enostavno nisem vajen. Običajno so ledeniki višje gori, kjer ni dreves, ampak le gole skale in strme brežine. No, tule je drugače ... Zelo drugače.

Prazničen četrtek, 15. avgust, je bil lep dan z nekaj sonca in oblaki.

Vse začne, ko se peš podava s kampa in se najprej s sedežnico zapeljeva približno 500 višincev do izhodišča. Hitrost sedežnice je bila nekje v stilu našega Vogla ... Oziroma še malenkost počasneje. Kar niti ni motilo, saj je dopust in čas na dopustu ni in ne bo naš gospodar.

Sledila je hoja čez gozd do naslednje koče.

Pot skozi gozd je prijetna

Pogled proti dolini in Chamonixu

Razgledna točka pod kočo ... Ledenik sega nizko

Bossons Glacier, zadaj Aiguille du Midi

Dokaj strma pot se vije naprej navzgor. Drevesa so vse redkejša in razgledi vse lepši. Počasi se sluti konec gozda in upam, da bodo pogledi lepi. Na eni strani bodo švigali navzgor, kjer se dvigajo najvišje gore tod okoli, na drugi strani pa bodo leteli proti poletno topli dolini, kjer se Chamonix kopa v soncu ... Do končne točke je še kar nekaj hoje.

Razgledi se odpirajo ... Dome du Gouter 4304 m

Rastlina spredaj je hvaležna za sonce, led zadaj kriči od bolečine

Ob poti

Razgled proti dolini ... Gmota snega in ledu sta res izjemni

Po približno 4 urah vzpona prideva do cilja. Od tu dalje je le še ledenik in neskončno snega. Vreme se začne nekaj kremžit, a upam da bo kaj od razgleda. Oblaki se umaknejo in odkrijejo ledenik v vsej njegovi grozljivi lepoti. Spodaj neprestano poka in se podira ... Zdaj je pok glasnejši, zdaj ga komaj slišiš ... Ledenik se podira in topi.

Nad njim se pokažejo znani vrhovi: Aiguille du Midi, Mont Blanc du Tacul, Mont Maudit in Dome du Gouter ... Spodaj pa kot že rečeno neskončni večni led in sneg ... Res izjemno.

Sprva nekoliko megleno

Sonce se počasi prebija skozi oblake in odkriva ledenik

Ko tole gledaš v živo je ... Ja, tisti ki lahko, naj pride

Od tu naprej prevladujeta led in sneg

Dolina pa kar daleč spodaj

Ko se oblaki razkadijo, jih odkrijejo

La Jonction, Bossons Glacier

Aiguille du Midi 3842 m

Jutri si tole ogledava od blizu ... In razglede in vse, kar ponuja

Meglice se hladijo na ledeniku

Koliko je še snega v teh koncih, se lepo vidi na pobočjih za kočo ..

Mont Blanc du Tacul in Mont Maudit

A tudi te gmote ledu in snega se vztrajno manjšajo in nam dobesedno izginjajo pred očmi

Mont Maudit 4465 m

Saj ti ne preostane drugega, kot da se usedeš na skalo in občuduješ vso to mogočnost narave 

Pogled proti Dome du Gouter 4304 m

Ples meglic okoli vrhov ... In res se je vreme spreminjalo iz minute v minuto

Ponovno se zapira ... Ostaja le še manjše okno, ki pa bo tudi kmalu izginilo. Višje je zaenkrat še videti sonce

Vreme se je res hitro spreminjalo. Od megle nazaj k soncu in obratno. Temperatura je bila temu primerna. Ko je sijalo sonce je bilo dokaj toplo, ko pa so prišli oblaki je ohladilo.

Seveda rastejo tudi tukaj

Sonce, oblaki in bele cvetlice

Hm ... Le kaj mu je padlo čez rob ??

Še zadnji pogled ... Zdaj pa morava počasi nazaj dol ... Bojda gre zadnja sedežnica v dolino že ob 16.30 ?!?

Tako sedaj pa počasi nazaj dol. Pred nama je sestop, ki bo potekal po poti pristopa. Vreme se je med tem nekoliko spremenilo in zdaj je na nebu več oblakov kot modrega neba. Po eni strani je to dobro, vsaj ne bo preveč vroče, ko bova sestopala proti dolini. Pa ne vem zakaj me čudi to, da gre zadnja sedežnica v dolino že ob 16.30 uri ... Ampak, Mato že ve ...

Ledenik

Višje se je povsem pooblačilo, a je vseeno ostalo suho

Pogled na ledenik je res izjemen

Povzpneva se do manjšega vrha

Možic na vrhu

Evo, pa še ena skupinska ... Pa tudi edina, če se ne motim

Nadaljujeva sestop in zopet je tu sonček

Že v spodnjem delu ... A je do sedežnice še kar dolga hoja po gozdu

Zadnji del poti opraviva po gozdu, ki se zelo zelo vleče. Preprosto ne veš več, ali si kje nemara zgrešil kak odcep ... Skratka vleče se in tudi utrujenost že dela svoje.

Pa še to presneto uro loviva. Ampak nekako mi je jasno, da mora delati dlje kot le do 16.30 ure, saj gre gor še ogromno ljudi.

Končno prideva do prevoznega sredstva, ki naju odpelje v dolino. No, časa bi imela še več kot dovolj, saj gre zadnja vožnja v dolino ob 18.30 uri.
Potem pa kot strela z jasnega udari ... PUK .. !!! Tole bo še zanimivo hahaha ... no, zdaj se lahko smejim, takrat se pač nisem ... ker ne bi bilo prav ...

V kampu sledi večerja, tuš in pivo. Nato pa se sprehodiva še do bližnjega jezera Lac des Gaillands, ki je od kampa oddaljen dobrih 10 minut hoje.

Pričakovala sva, da se bo videlo kaj več kot le meglo

Smrekove veje in obala jezera

Tako, uvod je bil kar konkreten, saj sva si zadala precejšen zalogaj, kar se hoje tiče. Praktično ves dan sva bila na poti in zdaj se čuti malček utrujenosti. Ampak se ne sekirava preveč. V kampu čaka pivo in plan za jutri je treba še naredit, oziroma samo dodelat, ker narejen je že.

Jutri se bova igrala turiste. To pomeni, da bo nekoliko manj robe in kak € več v denarnici ... Ja, tako je to, ko se igraš turiste v Franciji. A na koncu vendarle nisva pretiravala. Vremenska napoved je več kot obetavna, zato se že veselim jutrišnjega dne :)

AIGUILLE DU MIDI 3842 m in MER DE GLACE

Zobata železnica Mer de Glace

petek 16. avgust 2019

V petek 16. avgusta se igrava turiste. Najprej se iz kampa zapeljeva do parkirišča, kjer parkirava avto, nato pa poiščeva blagajno, kjer se kupijo vozovnice ...
Vmes pa rešujeva še težave s pukom ... Ah ja, lepo je, ko je dan še bolj razburljiv, kot bi lahko bil ... in tudi štetje klicev je bilo zanimivo ... To sem se počutu pomembnega hahaha :)

Z gondolo se odpeljeva na Aiguille du Midi 3842 m, kar je tudi najvišja točka letošnjega dopusta. Naj kar takoj povem, da je možno vzeti tudi panoramsko vožnjo preko ledenika, do italijanske Punte Helbronner. O cenah pa več ob koncu bloga. 

V nadaljevanju dneva se bova z zobato železnico zapeljala še na Mer de Glace, znameniti ledenik, ki pa je že tako shiral, da ga je prav žalostno pogledat.

Prva gondola na Aiguille du Midi starta ob 6.30 uri. Vendar pozor, v kolikor bi želeli s prvo gondolo gor, bi morali biti v vrsti pred blagajno že ob 4.00 uri ... Ne vem, govorim na pamet po tem kar sem videl. Midva sva prispela na spodnjo postajo okoli 6.40 in sva se na vrh peljala z deseto (10) gondolo. Ko kupiš karto, dobiš zraven še kartonček s številko in ta številka pomeni s katero gondolo po vrsti se kasneje pelješ. Zunaj je tudi semafor na katerem je izpisana številka gondole. Sliši se morda komplicirano, vendar ni ... Gneča pa ostaja praktično ves dan ...

Naj omenim še to, da je prva gondola presneto hitra in zna lepo zanihat preko stebra ... Za ene sprostitev, za druge groza ... Pa srečno :)
Zdaj pa predlagam, da se zapeljemo na Aiguille du Midi in uživamo v teh prečudovitih razgledih, ki sva jih bila deležna ta dan.

Druga gondola, zadaj Aiguille du Midi

Takoj se z dvigalom odpeljeva na zgornjo teraso, kjer uživava v imenitnih razgledih
Temperatura zraka -3°C 

Pogled v smeri Gran Paradisa in Punte Helbronner, levo pa Grandes Jorasses
Preko tega ledenika poteka panoramska vožnja

Razgled ta dan je bil res čudovit
Mont Blanc du Tacul, Mont Maudit, Mont Blanc in Dome du Gouter

Mont Maudit in Mont Blanc

Lepo se vidi ključno mesto na poti, zelo strm prehod z Mont Maudit, na pobočje Mont Blanca ...

Šotorišče na ledeniku

Spredaj Grand Combin 4314 m, zadaj Matterhorn 4478 m

Veličastna Monte Rosa
Z leve: Nordend, Duforspitze, Zumsteinspitze, Punta Gniffeti, Punta Parrot, Ludwigshohe, Corno Nero in Vincent Piramide
Spredaj pod Monte Roso pa: Breithorn, Lyskamm in Castor

Pot v X

Razgled pa naravnost čudovit
Levo Aiguille Verte in desno Grandes Jorasses

Dolina spodaj je še v senci, mi pa že nekaj časa uživamo na sončku

Še ena izmed turističnih atrakcij ... Lahko bi jo poimenoval soba nad prepadom

Nazobčani vrhovi

Še en 4000ak, ki zgleda blizu ... Pa vendar ni

Panoramska vožnja poteka s temi tremi kinder jajčki

Pogled proti Chamonixu
Levo v senci se vidi La Jonction, kjer sva bila včeraj, lepo pa se vidi tudi Bossons Glacier in kako globoko proti dolini se steguje

Še ena izmed razglednih ploščadi

Če česar ne vemo, so nam v pomoč informativne table

Pogled proti La Flegeri in Lac Blanc

Za konec pa še zadnji pogled na masiv Mont Blanca

Aiguille du Midi je res čudovita in ponuja izjemne razglede, če je le vreme lepo. Čeprav je na prvi pogled videti majhna pa temu ni tako. Zlahka se izgubimo in potem imamo težavo, da se zopet najdemo. Veliko je enih predorov, hodnikov, sob, ... skratka lahko nastane cel žur, ko se iščemo. Nekaj malega sva sprobala tudi midva ... A nič pretresljivega, na koncu sva se kar hitro našla in skupaj odšla nazaj dol.

Pred nama je tako še drugi del turističnega igranja. Sledi vožnja z vlakcem na Mer de Glace. 

Ledenik je dolg 7,5 km in velja za drugi največji ledenik v Alpah, takoj za mogočnim Aletsch Glacier. Pa vendar smo v zmoti, če pričakujemo pogled na mogočen ledenik, ko stopimo dol z vlakca na zadnji postaji. Vse skupaj je bolj podobno nekakšnemu melišču ... Šele višje se počasi odkriva ledenik. Vidi se, kako ga zmanjkuje in po slikah sodeč, je le še bleda senca tistega, kar je bil nekoč.

Pa vendar, če smo v Chamonixu, potem je prav, da si ga gremo ogledat. Če drugega ne, je pa vožnja z vlakcem zanimiva. Midva sva jo koristila samo v eno smer, dol sva se podala peš, ker tole igranje turistov nama pač ne gre lih najbolje od rok ... Je treba vsaj malo migat, da si zaslužimo tisto pivo.

Torej, najprej je treba poiskati železniško postajo za Mer de Glace. Ko jo končno najdeva pa hladen tuš ... Še več ljudi in še daljša vrsta, kot za Aiguille du Midi ... Pa kaj si ti ja nor ... Tale turistična pa ni lahka ... :)

Ko takole hodiva po mestu, jo naposled končno najdeva ... Postaja Mer de Glace

Zobata železnica

Postaja, kjer se kupi karto za na vlak ... Pa ne za tega spredaj, če bi šla s tem, bi bila še sedaj tam

Terasa z razgledom, kjer bi se prilegla pijača z razgledom

Na terasi zgoraj sva seveda želela spiti nekaj osvežilnega in uživat v razgledu. A sva se nekoliko uštela, namreč: Ko sva bila tam je bil čas kosila, torej bi morala tudi nekaj pojesti.

Samo pijačo pa so ponovno začeli streči po 14.00 uri ... Midva pa nimava tolko časa in tud žeja ni tolk hudo huda ... Pa greva do naslednje postaje, kjer kaj točijo :)

Mer de Glace, ali bolje rečeno, kar je še ostalo od njega
Ledenik je prekrit z gruščem. Možno se je spustiti dol in si ogledati svet pod ledenikom

Razgled je vsekakor lep in brezplačen

Pride pa spet gre ... in tako ves dan

A tule, pa čeprav je tako lepo nama ni uspelo, da bi prišla do pijače. V prvem poskusu bi morala zraven še jesti, v drugem ... Ja v drugem, hotelskem, pa je bilo nekako takole:

Prideva do terase in želiva k mizi, ki je bila prosta. Ok, spet je vse pripravljeno za kosilo ... no morda pa bo. Pa pride ena brhka mladenka in reče, da morava počakati, da naju natakar sprejme ... pa sj si ti natakrca, si mislim ... No, takoj mi postane jasno, da tule ne bo pijače. Že samo, da te natakar prijazno sprejme, pozdravi in odpelje do mize si ob ... kaj vem, ob 20 € ...

Ne preostane nama drugega, kot da se zadovoljiva s pijačo iz nahrbtnika in se lepo počasi odpraviva peš v dolino. Med potjo pa močno upam na kako kočo, kjer ne bo treba jest, kjer te ne bodo za rokco peljali k mizi in kjer bodo delale kake brhke mladenke ... ma, sam da bom pir dobu, pa tud če ga kelnar prnese hahaha :)

Med sestopom opazujeva vlake, ki veselo, al pa tud ne, vozijo turiste gor in dol

Zanimivo za prenočit ... cene pa so zapisane na tabli spredaj

Kaj vidijo moje očiii iiiiii :)

Končno prideva do tako želene penaste osvežitve. Natakrce so imele sicer dve brzini - prva počas in druga še bl počas - a sva vseeno dočakala. Tole je res pasalo in nadaljevanje sestopa je bilo takoj lažje.

Priznam pa, da je tule noro dišalo. Ne vem kaj so coprale za štedilnikom, ampak dišalo in videt je bilo noro ... samo še pivo je bilo boljš za pogledat :)
Do mesta sedaj ni več daleč ...

Sprehod po Chamonixu, ki je leta 1924 gostilo zimske olimpijske igre

Ta dan, ko se igrava turista je prav, da si prav turistično ogledava še mesto, ki naju tako prijazno gosti. Mesto leži na nadmorski višini 1035 m, ima približno 9000 prebivalcev po površini pa meri 245,5 km² ... ajooo, kot da vas to zanima ... haha

Skratka sprehod po mestu je izredno zanimiv in je kaj za videt. Pri Kitajcih si privoščiva pivo, ki je cenovno spominjalo, kot da smo na višini Tibeta ... ampak tako pač je :)

Sprehod po mestu

Takole pa se vidi vrh Bele gore z mesta ... približan, da ne bo pomote

Nadaljujeva ogled mesta in iščeva znane spomenike

V centru Chamonixa

Mesto je res lepo in urejeno

Ogromno je cvetja, ki mestu daje svežino in občutek pomladi

Še en od kipov v mestu

Hm ... me pa res zanima kaj vsi tako vneto fotkajo

Cvetoča rečna struga

Tudi v Chamonixu lahko zaklenete svoje srce

Kamp v katerem sva nastanjena

Zdaj pa še nekaj besed o kampu, kjer sva našla prostor za nastanitev. Gre za lepo urejen kamp Les Cimes, ki ga najdemo v kraju Bossons Chamonix.

V kampu so lepo urejeni tuši, prostor za pomivanje posode in sanitarije. V kampu je veliko sence, parcele pa so dovolj velike tako za avto in šotor. V kampu je tudi manjši bar, kjer se lahko okrepčamo, za jest pa si lahko naročimo tudi pico in še kaj bi se našlo. Skratka lep kamp in morda se še kdaj vidimo.

Recepcija s čudovitim razgledom

Takole se je videla Aiguille du Midi izpred šotora ... Lepo kajne :)

Do tega jezera imamo s kampa le okoli 10 minut lahkotne hoje
Lac des Gaillands

Tako, to je bil dan, ko sva se igrala turiste. Moram priznati, da je bilo kar naporno in, da je biti turist v Chamonixu na trenutke res težko ...
No, sva pa našla tudi majice za vsega 5 € ... in to sploh ni slabo :)

Jutri pa je že nov dan, ko se bova podala proti jezerom Lac Blanc.

LAC BLANC s pogledom na MONT BLANC

Lac Blanc in izjemni razgled

sobota 17. avgust 2019

Evo ga, pa je prišel še zadnji dan, ki ga bova preživela tule. Do sedaj sva se potikala na strani Mont Blanca, sedaj pa je čas, da greva še na nasprotno stran. Od tu bo razgled in pogled na goro še veliko lepši, videla pa bova tudi, kje sva se potikala prejšnje dni.
Sobota 17. avgust bo dan, ko bova v živo videla čudoviti jezeri Lac Blanc in že komaj čakam.

Tokrat se, tako kot včeraj, z avtom zapeljeva do izhodišča. La Flegere je sicer gondola, ki jo te dni popravljajo in zato ne vozi. Torej bo treba peš v breg. Kasneje se bova peljala s sedežnico in se na koncu le še spustila do jezer. Tam pa bova videla, kako naprej. Dan je lep, puk je rešen in uživanje se lahko nadaljuje :)

Ko prispeva na la Flegere se odprejo lepi razgledi, kjer izstopa Aiguille Verte

Mont Blanc 4810 m ... Snega in ledu tule še ne bo tako hitro zmanjkalo

Aiguille du Chardonnet 3824 m na levi in Aiguille d'Argentiere 3901 m

Do tule je bilo treba peš, ker gondola v tej sezoni ne dela, zaradi obsežnih obnovitvenih del. Na celotni trasi so postavili nove nosilne stebre, napeljali bodo novo jeklenico in pred začetkom zimske sezone bo gondola nared za nove goste.

Nekoliko višje pa se vseeno usedeva na sedežnico, ki naju lepo zapelje navzgor. Tule kjer sva sedaj so smučišča in pozimi mora biti zelo živahno.

Ko se vožnja s sedežnico konča, se usmeriva proti Lac Blanc. Sledi lahkotna hoja s čudovitimi razgledi in v uri in 15 minut prispeva do jezer.

Lepa pot vodi do jezer

Med potjo je lep pogled na Aiguille Verte 4122 m

Nasploh je razgled proti masivu Mont Blanca izjemen
Tule se lepo vidi tudi Mer de Glace, za njim pa Grandes Jorasses

Na razpotju

Lac Blanc so čudovita jezera na nadmorski višini 2352 m in ponujajo res lepe razglede na Savojske ali Grajiške Alpe. Pri jezerih se nahaja manjša koča v kateri se lahko okrepčamo.

Neposredno pri koči sta dve jezeri, ostala pa so še malce naprej. 

Pri prvem jezeru, odseva žal ni zaradi vetra

Razgled je res lep, levo se vidi koča, ki je pri jezeru

Koča pri jezeru, zadaj Aiguille du Chardonnet in Aiguille d'Argentiere

So kraji, ki si jih želimo videti v živo ... Ta je zagotovo eden izmed njih
Lac Blanc - Chamonix

Izjemna Aiguille Verte 4122 m

Aiguille du Midi, kjer sva bila včeraj, zadaj Mont Blanc du Tacul in Mont Maudit

Pogled na Belo goro 4810 m

Še en pogled 

Zdaj pa nadaljujeva v tej smeri ... Do koder bo šlo, upava na kak vrh ni pa nujno ... Važno, da se uživa

Mimo drugega jezera

V nadaljevanju sva se vzpenjala proti Aiguille du Belvedere. Pot je lepo speljana in možici kažejo pravo smer. Pa vendar sva oba prvič tu in ne veva, do kod bova prišla. Ko srečava trojico, ki sestopa in ko vidiva, da imajo vrv, nama nekako postane jasno, da vrha najbrž ne bova dosegla. Zato še enkrat poudarim, važno je da uživava v tem čudovitem okolju.

Višje gori so še jezerca

Tole pa je pogled na pot po kateri se vzpenjava ... Nekako je treba najti najlažje prehode in to je to
Vrh zadaj je Aiguille du Belvedere 2965 m

In zopet manjše jezerce ... Voda hladna ...

Nadaljevala sva v smeri Aiguille du Belvedere in se vzpenjala vse višje in višje. Na neki točki pa se je končalo ... Svet naprej je bil prezahteven in nadaljevanje bi pomenilo nevarnost. Zato se odločiva, da bo to dovolj. Vrh je bil sicer zelo zelo blizu, a hkrati še kar daleč. 

Vseeno sva uživala v lepih razgledih.

Razgled je lep
Levo se lepo vidi ledenik Argentiere in desno Mer de Glace, med njima pa Aiguille Verte

Še ena v nizu lepih gora tod okoli

Polno alpinističnih smeri

Mont Blanc v oblakih

Do tule sva prlezla, naprej pa ni več šlo ... Pa nič zato, tudi do tule je čist ok

Sledil je sestop po poti pristopa. Ker je teren dokaj zoprn za hodit, je bila previdnost še toliko večja. Polno je grušča in nekaj je tudi snežišč. Vreme se še drži, le veter se noče umiriti ... Morda bo nižje kaj bolje in upanje na kak odsev še vedno ostaja,

Manjše snežišče na poti

Vode je več kot dovolj

Na skali

Čudoviti Aiguille du Chardonnet in Aiguille d'Argentiere

Pa sva že skoraj nazaj pri jezerih
Lac Blanc

Lepa barva vode, zadaj Aiguille de la Tete Plate 2944 m

Prijetno poletno vzdušje nad jezerom

Bouquetin ... Tako se reče kozorogu po francosko 

Zima se skriva za oblaki in varuje večni led in sneg
Monte Bianco

Čez dan je bilo kar živahno, zdaj pa se je malce umirilo ... Ko bi se še veter ...

Aiguille Verte 4122 m

Mer de Glace in Grandes Jorasses 4208 m

Greva se odžejat in uživat na sončka

Razgled s terase pri koči

Cvetlice za poživitev dneva

Ura naju že malo preganja, saj je do doline še kar daleč. Najprej do la Flegere in nato po gozdu v dolino. Noč je sicer z vsako minuto bližje, a ni bojazni, da naju ujame. 

Prav ob koncu dneva pa ujameva še tako želeni odsev ... In dan je popoln :)

Odsev v vodi

Če ti je odsev, ki ga gledaš všeč, se usedi dol in ga občuduj, če ti ni, vzemi v roko kamen, ga vrzi v vodo in odsev bo izginil

La Flegere

Še zadnje večerne barve

V dolini še pred nočjo

Evo nas, pa smo prišli do konca tega res dolgega blog zapisa, ki prikazuje Chamonix z okolico kot celoto vseh teh dni, ki sva jih aktivno preživela tukaj.

Meni je bilo res lepo. Nekako najbolj sva se bala, kako bo z vremenom, ker tu se res ne ve, kako se bo vse skupaj obrnilo. No na koncu je bilo res izjemno lepo, kar ste opazili tudi skozi fotografijo, ki je nastala v tem času.

Kaj pa cena vsega tega uživanja? Ja, tudi cena je pomemben dejavnik, ko se odpravimo na tako dolgo pot in na dopust v znane turistične kraje.

Kamp je bil 21 € na noč, tam sva bila 4 nočitve, kar je na koncu pomenilo 84 € za dve osebi

Predor Mont Blanc je bil 57,90 € povratna karta (samo za info, če bi vzela enosmerno bi bila 46,40 €)

Cestnine v Italiji so drage in so prišle slabih 140 € v obe smeri
Gorivo je odvisno, kje se ga natoči, ker so cene v Italiji različne, a se vseeno gibajo, ob avtocesti, med 1.60 € in tudi preko 1.80 € za liter dizla.

Pivo se je gibalo od 4 € pa vse do dobrih 7 € pri unih Kitajcih ... jaooo kot da smo na Tibetu ... ampak je pa pasau, to pa morm rečt hahaha

Gondola na Aiguille du Midi: 63 €, če bi vzela še panoramsko do Punte Helbronner pa bi bila 96 €
Zobata železnica Mer de Glace: 27 € v eno smer in 33 € povratna. Midva sva v dolino šla peš.
Sedežnica prvi dan: cca 15 € in še ena zadnji dan 11 €

Cene so kakršne so, a na koncu vseeno spoznaš, da niso pretirane in da se da normalno dopustovat in tudi kaj lepega videt.

Če potegnem črto pod letošnji kratek oddih v Franciji lahko rečem le, da mi ni žal in da sem dobil več, kot sem na začetku upal.
Nekako mi je jasno, da se bom v te kraje še kdaj vrnil, morda pa bo takrat na koledarju zima, kdo ve ... ali pa vroče poletje, kot je bilo tokrat.

Hvala, ker ste vztrajali do konca in se prebijali skozi množico fotografij in črk. Upam, da se niste dolgočasili in, da sem vam predstavil Chamonix še v neki drugi luči. Ponuja ogromno, tudi midva nisva vsega doživela in videla, a videla in obiskala sva tiste najlepše kotičke.
V nedeljo 18. avgusta po zajtrku in jutranji kavi, je sledila še vožnja nazaj proti domu. Brez težav in dokaj hitro ... Do Unca, tu pa se je ustavilo ... Kakooo čudnooo a neeee ...

Še kratek foto filmček ob glasbi

Lep dopustniški pozdrav, kmalu pa zopet veselo na delo :)

Rok