|
Ko se prebuja nov dan
Dovški križ 4. 9. 2019
|
Pred poslabšanjem vremena je vedno dobro, če lahko izkoristimo še zadnje sončne žarke in gremo uživat nekam na lepše. Tokrat se s prijateljem odpraviva v smeri Bivaka II in naprej proti Dovškemu križu. Na njegovem vrhu sem že stal nekajkrat, a še nikoli ob sončnem vzhodu. To se bo sedaj spremenilo in upam, da bo res lepo.
Na pot se odpraviva v torek 3. septembra, in sicer v poznem večernem času. Malo po 23.00 uri pa že zagrizeva v breg in pred nama je še ena neprespana noč ... Pa nič zato, jutro bo poplačalo ves trud in napor. Gremooo :)
Uživala sva Gašper in Rok
V nadaljevanju bloga bo predstavljena ta čudovita gora, ki se nahaja skoraj v osrčju Martuljških gora in ponuja izjemne razglede.
Kaj pa pot? Ja, pot je kar zahtevna ... Pravzaprav gre za zahtevno brezpotje, ki je v zadnjem delu zelo zahtevno. Svoje pa je dodal še hudournik, ki je predvsem v spodnjem delu dodobra razril pot, ponekod pa jo je celo odnesel ...
|
Prvi pogled z vrha gore na višje sosede |
Preden prideva na vrh je pred nama kar dolga pot, ki je v nočnem času še malček bolj skrivnostna in zavita v tančico črne noči. V gozdu je vse brez posebnosti, razen nekaj podrtih dreves takoj na začetku, ki dajejo slutiti, da je tu, še ne dolgo nazaj, divjal močan veter.
Pod Rdečim potokom pa prvi mali šok. Poti ni, je samo šodr ... Velik nanos peska ob strugi, ki je oteževal vzpon. Struga potoka pa globoka in še vedno teče voda po njej. Ja, tule je bilo hudo in voda ne pozna ovir ... Nad rdečim potokom je potem še enkrat potrebno prečit strugo in tu moramo biti zelo pazljivi, da ne pride do zdrsa. Naprej potem ni več težav in do Bivaka II prideva okoli 1.30, kar je ravno dovolj, da se v bivaku malo odpočijeva. Malo po 4.00 uri pa naprej ... Zdaj pa možici na plano, da ne zaideva.
Pot do vrha Dovškega križa je potekala brez večjih težav in tudi moč vode je zgoraj precej manj vidna, kot spodaj. Na vrh prideva še pred sončnim vzhodom, temperatura ni pretirano nizka, veter, ki je ponoči kar pošteno vlekel pa se je skoraj povsem umiril.
|
Stati na Dovškem križu je res nekaj posebnega ... Presodite sami :) |
|
Široka peč, Kukova špica in Amfiteater |
|
Martuljške gore, Rokavi in Škrlatica |
|
Nekaj se kuha ... Še dobro, da ne na nebu :) |
|
Kava, čaj ... Saj je vseeno, na takšnem kraju je res vseeno kaj piješ ... Razgled je tisti, ki omami :) |
|
Pogled proti Triglavu onstran doline Vrata |
|
Sonce pride na plano in tema je dokončno premagana |
|
Veliki Oltar 2621 m |
|
Stena |
|
Končno zažarijo ... In takšne so najlepše ... Za piko na i manjka le še nekaj snega :) |
|
Kredarica, Mali in Veliki Triglav |
|
Špik 2472 m |
|
Narobe svet s Kitajske :) |
|
Res je lepo ... Noro lepo |
|
Tole ponuja Dovški križ, ob sončnem vzhodu |
|
Čaj je kuhan ... Sonce je zunaj ... Razgled ostaja :) |
|
TojTaUžitek |
|
Martuljški venček z dodatkom Rokavov in Škrlatice |
|
Glavni krivec za te nore jutranje barve |
|
Človek bi kar gledal in gledal ... In gledal ... |
Tako jutranje barve bodo počasi zamenjale običajne dnevne. A ker je dan res lep in razgled čist, bo ostalo lepo ves dan ... Vse do večera.
|
Triglav, Stenar in Krn tam daleč v daljavi |
|
Proti Avstriji |
|
Veliki Klek in Janezova gora |
|
Bograč ... Pardon, Dobrač in Kraljica |
|
Špik, Frdamane polica, Rigljica in Rušica |
|
Lepa je lepa ... Stena |
|
Veliki Oltar je najvišja v Martuljku |
|
Široka peč ... Sinonim Martuljških gora in speča lepotica, ki se ne pusti in ostaja težko dostopna Samo najbolj srčnim se uspe povzpeti na njen vrh ... In vesel sem, da sem že stal na njenem vrhu Tura ostaja v lepem spominu in je zame nepozabna ... Še danes sem vama hvaležen Juš in Jure
|
|
Škoda bi bilo, da bi se tak dan vrgel stran |
|
Evo, pa še mi trije :) |
Tako, sedaj pa počasi nazaj dol. Sledi sestop po poti pristopa. Dejansko bo lažje, ker se bo vsaj videlo. Srečava tudi nekaj planincev, ki uživajo v tem čudovitem okolju.
|
Pogled nazaj proti vrhu Dovškega križa |
|
Razgled s poti proti vzhodu |
|
Stena je na dosegu roke |
|
Špik je tudi blizu |
|
Kanjavec in Stenar |
|
Krajši vzpon, ki pa ni težak |
|
Sestop |
|
Beri ... Lahko pa tudi zapoješ :) |
|
Triglav 2864 m |
|
Razgled z vrha Šplevte |
|
Zelena preproga Šplevte |
|
Spodnji, Srednji in Visoki Rokav ... Desno Oltar |
|
Dovški križ ... Vrh je v ozadju |
|
Eden najlepših bivakov pri nas |
Pri bivaku narediva postanek in uživava na prijetno toplem soncu. Razgled ostaja lep in tudi ljudi se je že nekaj nabralo. Eni nadaljujejo naprej proti Oltarju, drugi gredo v smeri Rokavov ... Tretji smo že opravili dobršen del ture in uživamo v zasluženem lenarjenju :)
|
Počitek na soncu |
|
Melišča pod Šplevto so ... Ja, so .. Najboljša |
|
Imeniten ambient Bivaka II |
|
Razgled |
|
Noro |
Zdaj pa prehajava v del, ki je najbolj poškodovan od vode. Hudournik je bil silovit in je odnašal vse, kar mu je prišlo na pot.
|
Voda je že tule pustila sledi |
|
Nad Rdečim potokom |
|
Pod Rdečim potokom |
|
Vzpon je tule otežen, sestop je olajšan ... Poti ni |
|
Voda ima res silno moč |
Sreda 4. september je bila resnično lepa ... In ja, tretji dan šole, dva pa že špricata ... Hahah, saj lahko :)
Dovški križ ostaja lepa, a zelo zahtevna gora. Markacij tule ne boste našli, prav tako ne jeklenic, klinov ali skob ... Tu je samo divjina, ki od nas zahteva nekoliko več, kot drugod ... Tu je ogromno možicev, ki nam prijazno kažejo pot .. A pozor, če boste glasni, jih boste splašili in se bodo poskrili. Kdo vam potem kazal pot ... Te gore hočejo nekaj več ... Hočejo ...
Hvala za vaš čas in lep gorski pozdrav, Rok
Kot vedno, čudovite slike
OdgovoriIzbriši