Bavški Grintavec - lepotec nad Trento

Nekoliko drugačen pogled proti Mangartu in Jalovcu

Bavški Grintavec, petek 20. 9. 2019

Bavški Grintavec je gora, ki se dviga visoko nad dolino Trente. Pristopi na njegov vrh so dolgi in naporni, na poti običajno ni nobene vode, prav tako ni nobenih koč ali bivakov. So samo planine, ki nudijo zavetje, če ga res nujno potrebujemo.

Je pa to tudi gora, ki ponuja nekoliko drugačne razglede in poglede na okoliške vrhove. Pokaže nam jih z druge perspektive in že zaradi tega se splača, da pridemo na ta čudoviti vrh.

Pred leti sem že stal na vrhu. Takrat je vzpon potekal iz smeri Zadnje Trente in čez Kanski preval na vrh. Zelo zahteven pristop in zelo krušljiv teren, v zgornjem delu pod vrhom.

Tokrat se s prijateljem na vrh podava iz vasi Soča. Gre za dolgo in naporno turo. A ker bova vzpon opravila ponoči, se ne bojim preveč. Noč bo na srečo zakrila ves ta silni breg, katerega je treba premagat ... in po pravici vam povem, da je tako še najbolje.

Izhodišče je ob cesti v vasi Soča, in sicer; 100 do 200 m pred cerkvijo, če pridemo iz smeri Kranjska Gora, Vršič. Pred mostičkom in napisom šola (na cesti), je na desni strani manjše parkirišče za 2 avtomobila. Nato pa nas smerna tabla usmeri v gozd in pred nami so ure in ure vzpona. Midva sva za vzpon porabila okrogle 4 ure, imela pa sva tudi eno daljšo pavzo.

Iz parkirišča torej v gozd in po strmi poti do planine Lemovje. Nato čez travnik mimo hiš zopet v gozd. Pot se vije naprej do planine Nad Sočo, kjer stoji lovska koča. Do tu sva poslušala jelene, ki so rjoveli v noč ... Zdaj na drugi strani, zdaj čisto blizu nad nama ... Če bi bil sam, bi me bilo kar malo strah ...

Nato sledi vzpon čez trave in v gozd ... Kmalu sva med rušjem, ki ponekod dobro zakriva pot. Sledi še zadnji vzpon po melišču in vstop v krajši plezalni del, ki pa ni zavarovan. Tule sem mislil, da je že vrh ... a .. a se je kmalu izkazalo, da temu ni tako ... Mal me ma, da bi zatulu, a vseeno počasi nadaljujem še teh zadnjih nekaj višincev ... Dobro, da je noč in se vidi bore malo, luna sicer sveti, a le s polovično močjo.

Ko prideva na vrh je še tema in gore v mesečini so komaj opazne. Piha tudi kar močan veter in po dolgem času se zopet tresem ... Uf ja, prihaja obdobje, ko sem bom veselo tresu ... hahaha, ampak bo že :)

Sledil je sončni vzhod in sestop po poti pristopa. Še dobro, da sva vzpon opravila ponoči ... Tele brege sam pogledam, pa me že mine .. Kaj da bi še rinu gor ...

Uživala sva Gašper in Rok

Pogled proti Vršiču, spodaj Zadnja Trenta

Veliki voz na desni, Mangart in Jalovec naravnost

Mesto luči v daljavi, levo Krn

Pogled proti vzhodu

Obrisi

Kdor obupuje, ne zmaguje ...

Počasi se začenjajo jutranje barve ... Najprej oblaki

Montaž in Viš v daljavi

Mangart in Jalovec v soncu

Montaž 2752 m

Ko takole žarijo so najlepše in ves napor noči je poplačan

Pozdrav soncu

Trava na vrhu

Slana ... No ja, tule to ni nič nenavadnega

Nekdo se nastavlja soncu

Zadnja Trenta in planina Zapotok

Sonce že greje :)

Tople jutranje barve

To je ta nekoliko drugačen razgled

Na vrhu ... En na skali, drugi v lukni ... Zadaj pa Mangart in Jalovec

Ta nori razgled, ki ga ponuja Bavški Grintavec ... Pridite si pogledat v živo

Jalovec 2645 m ... Od tu je tudi izjemno lep ... in drugačen

Mangart 2679 m

Nizka oblačnost

Sledil je sestop po poti pristopa. Zdaj sva šele videla, kje točno je potekal vzpon in kakšna je pravzaprav pot. Pot je lepo speljana in lepo označena. Je pa dolga in se vije kot neskončna kača po pobočjih ... Pogled gor pa ni nič kaj obetaven ... Breg, breg in še 1x breg ... Jap, noč je zakon :)

Razgled med sestopom, zadaj Krn

Bavški Grintavec velja za krušljivo goro in to tudi je

Strmo in krušljivo ... Pot gre desno dol

Melišče pod goro

Dan je lep, lunca še vedno na nebu

Še ena značilnost Bavškega Grintavca ... Tele poševnice so res zanimive

Zadnji del poti ... A do tule priti je kar dolga

Planike ob poti

Morda zgleda blizu ... Ampak ni
Še dobro, da se ponoči ni videlo preveč

Planina Nad Sočo, kjer stoji lovska koča

Dolina je še daleč spodaj

Razgled s poti

Pihavec, Triglav, Kanjavec in Zadnjiški Ozebnik

Planina Lemovje

Osamljeno drevo na planini

Tura na Bavški Grintavec je dolga in naporna. Na poti ni nobene vode, prav tako ni gorskih koč, ki bi nudile zavetje. Vse to je treba imeti v mislih, ko se odpravimo na ta vrh.

Drugače pa pot iz Soče tehnično ni zahtevna in je lepo označena.

Slap Peričnik, 21. 9. 2019

V soboto pa se odpravim še do Peričnika, da si malo raztegnem obolele ude. Vreme je bilo naravnost čudovito in slap je še vedno takšen, kot je bil.
Nekaj ljudi je bilo, vendar kake posebne gneče pa ne. Najbrž je bila večina višje gori in uživala še zadnje sončne dni. Pred nami je ponovna sprememba vremena.

Peš po dolini Vrata v smeri Peričnika in Aljaževega doma

Zgornji Peričnik

Zgornji slap je visok 16 metrov

Za slapom je speljana pot ... Vsaj malo prhe nam ne uide

Izjemna lepota, ljudi je manj kot spodaj

Zgornji slap Peričnik

Spodnji Peričnik je visok 52 metrov

Dolina Vrata in dolina Trenta sta dve čudoviti dolini, ki ponujata ogromno. Zdaj je pred nami čudovita in pisana jesen, ki bo obe dolini odela v izjemne jesenske barve. Na eni strani bomo lahko občudovali Triglav in Peričnik v jesenskih barvah, na drugim strani pa mogočni Jalovec in prečudovito Sočo.

Izkoristimo ta čas za vsaj kakšen izlet v te krasne konce, preden jih objame zima, ki ji bo držala vse do pomladi ...

Prijeten gorski pozdrav, Rok