torek, 25. junij 2019

Išče se okno, ga je kdo videl ?? - DOLOMITI junij 2019, 2. del

Tre Cime di Lavaredo ... Bolj kot ta razgled, sva čakala le še na meso ...

V drugem delu bloga se bomo podali na Monte Paterno, in sicer po ferrati De Luca Innerkofler, za konec pa bomo obiskali še čudoviti slap Cascate di Fanes.

Še vedno uživava in se potepava po Dolomitih, Gašper in Rok


MONTE PATERNO - torek 25. junij ... Je kdo videl okno, nujno je ...


Zakaj je torek najboljši dan v tednu ?? Zato, ker je najdlje oddaljen od ponedeljka ... No, tale torek bo še prav posebno lep, saj se odpravljava v naročje najbolj znanih in obleganih gora v celotnih Dolomitih. 
Tre Cime di Lavaredo so edinstvene in se prav ponosno razkazujejo vsej množici turistov, ki pridejo v te konce samo zaradi njih ... Tri so: Cima Piccola di Lavaredo, Cima Grande di Lavaredo in Cima Ovest di Lavaredo in njim pripada vsa pozornost in one to dobro vedo.
Dobro pa se tega zavedajo tudi Italijani, saj je edina cesta, ki jo je potrebno plačati ravno ta, ki pelje pod Tre Cime. Stala vas bo 30 € ...

Včerajšnja tura tudi še ni pozabljena in nekaj bolečine se še čuti. Predvsem prjatu pravi, da ga nekoliko bolijo roke ... Saj res, Cesare Piazzetta je pustila pečat ... Vsakemu svojega ...

Ura zopet prekmalu pozvoni in ja, če bi mi dal možnost, da se samo obrnem na drugi bok in nadaljujem, bi najbrž kar sprejel ... Ah, seveda ne, ko pa je tako lep dan in danes ... danes hočem zapečt meso, ker makaronov mi je dovolj ... In vse bom naredu, da bo meso pristalo v ponvi ...

Po zajtrku se odpeljeva v smeri passo Tre Croci in Misurina. Tu zavijeva proti lago  di Antorno in po cesti naprej do parkirišča pred Rifugio Auronzzo ... vmes pa izgubiva še 30 € .. tko, zelo na hitr ...
Dan je ponovno lep in velja ga izkoristi. Vse informacije za danes sva dobila že včeraj na Piz Boe, ko nama Sabina pove, da so bili tudi oni na tej isti ferrati in, da ni nobenih težav. Posebej naju opozori na okno z norim razgledom, ki je sicer nekoliko s poti ... In še šli so iz tega izhodišča, kot bova midva ... Vsaj tako sem razumel ... 
Skratka, tisto okno bova našla kot bi mignil, na vrh gore bova tudi prišla in nama je več al manj vse jasno ... No, kasneje se je izkazalo, da nama ni bilo nič jasno ... Razen to, da hočeva zvečer meso ...

Začetek poti ni težaven. Mimo Rif. Auronzo do Rif. Lavaredo in preko sedla do Rif. Locatelli. Vmes pa ves čas pogledujeva na tri lepotice, ki kraljujejo tule. Lepo pa se vidi tudi na ostale vrhove, med njimi na Monte Paterno, kamor se odpravljava.


Rifugio Auronzo
Gruppo dei Cadine na drugi strani in v oblakih
Utrinek s poti
Tre Cime di Lavaredo
Proti sedlu s čudovitim pogledom na Cimo Piccolo
Info tabla ob poti
Na drugi strani se podijo meglice - Gruppo dei Cadine
Rifugio Locatelli in Torre di Toblin za njo
Pogled nazaj proti sedlu in trem lepoticam
Že pri tretji koči

Do tule je šlo kar hitro in na poti ni bilo prav nobenih težav. Presenetljivo tudi ljudi še ni pretirano veliko ... Pravzaprav jih je bolj malo, a to se bo že kmalu spremenilo, saj dan kot je današnji, kar kliče po tem, da ga izkoristimo. Midva ga bova zagotovo.
Sledi krajši postanek pri koči in potem naprej. Okno bova našla kot bi mignil, s ferrato tudi ne bo težav, saj so bili včeraj eni naši v teh koncih ... Potem pa le še sestop in po meso, da bom lahko zapeku ... ker to si pa res že zelo želim ... Super plan, ni kaj :)

Laghi dei Piani, zadaj Innichriedlknoten 2891 m
Ja, nimam kaj, da jih ne bi ... Še 1x prtisnu
Cima Piccola, Cima Grande in Cima Ovest
Začela sva vzpon na Monte Paterno

Vzpon na Monte Paterno začneva pri Rifugio Locatelli. Sprva pot poteka po dokaj lepo prehodnem grebenu, kmalu pa že pridejo na vrsto rovi. Prvi so bolj kratki, v nadaljevanju pa sledi tudi precej daljši, zato je v tem delu obvezna svetilka. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da boste kar nekajkrat poljubili mater zemljo ;)
In ja, da ne pozabim išče se okno s pogledom na Tre Cime ... Bojda je treba it celo nekaj malega s poti ... pa pojma nimam kolk je to ... in ja, diši po mesu :)

Pot, ki pelje na Monte Paterno ponuja izjemne razglede ... Če bi se čas ustavil, bi želel, da se to zgodi tukaj :)
Tule se opremiva in vstopiva v prve rove, ki so kar prijetni za hojo
Izstop iz rova ... Ne, ni okna še ... sploh ...
Evo, k svizci ... iz lukne v lukno :)
Pa malo po stopnicah ...
... in hop na plano ... Okna ni ... Kje pa je to okno zdj ... Morda pa sva šla premalo s poti ...
Če ni okna, je pa vsaj razgled lep :)
Na, pa spet u lukn ... Pa še gor je treba ... Upam, da bo vsaj okn ... in meso :)
Dj reč, da je okn ... Pa tud, če ni ... Ti sam reč, da je ...

Pot čez rove je zanimiva in na trenutke tudi strma, a vseeno ne preveč težka. Obvezna je uporaba svetilke, ker v rovih pač ni nobenih okn ... ja, ni okn, ni okna ... sploh ne vem, kje je okno ... aja, s poti je treba ...
Kakorkoli že, okno se išče naprej ... A zdaj je pred nama plezalni del poti. Sprva nič kaj zahtevno, kasneje pa se zadeva nekoliko spremeni. Razlog pa, večje snežišče na poti, ki je pokrilo tudi jeklenico. Pred tem mestom se nekateri obrnejo, kar je povsem pravilna odločitev, če nismo več prepričani v svoje zmožnosti in sposobnosti. Midva se odločiva, da greva pogledat kako zadeva zgleda, nenazadnje so nekaj dni prej tule šli eni naši, ki sva jih srečala včeraj na Piz Boe ...
Torej del, ki je sedaj pred nama je kar zahteven. Vzpenjava se ob snežišču, kjer je teren krušljiv in je potrebna velika previdnost ... In sploh ni bilo kratko. Na škrbini pa se odpre nov, lepši pogled :)

Sprva je pot prijetno speljana, lepo varovana in nič kaj težka
Vzpon ob snežišču, tule še ni nobenih težav
Že v težjem delu poti, zadaj pa skupina pohodnikov, ki so kljub ustrezni opremi odnehali, razlog pa snežišče
Teren je dokaj krušljiv, zato previdno ... Se pa vsaj ne trudiva z iskanjem okna, ker tule ga zagotovo ni ... po mesu pa že diši
Morda najtežji del poti. Midva sva se vzpenjala po levi strani do škrbine ... Zelo krušljiv teren
Izstop in že sva na škrbini
Ej, dobr, da si z mano ... Imam vsaj en fotomodel za slikat .. hahaha ... greva naprej ...
Pogled na drugo stran

Od tu naprej se pot rahlo spusti in zavije desno, kjer je vstop v ferrato De Luca Innerkofler. Najtežji del je razdeljen tako, da se gre po desni varianti gor in po levi dol Ferrata je kratka in dobro zavarovana, a kljub temu je potrebna ustrezna oprema in previdnost.
Do vrha Monte Paterna potem ni več daleč ... Aja, okno, če ga ni bilo na oni strani, bo pa na tej ... Samo kje se skriva, to je sedaj vprašanje.

Ferrata De Luca Innerkofler ... Ooo, lej okna na levi strani ... A bo to to ?? Preveriva nazaj grede ...
Plezanja ni pretirano veliko

Do vrha nato vodi normalna pot, a vseeno velja opozoriti, da je teren krušljiv in ni dobro, da nam izpod nog letijo kamni ... Kmalu pa se odpre čudovit razgled na vse strani in čas je, da si spočijemo telo in oči.

La Croda dei Toni 3094 m
No, prej sva našla vrh, kot pa okno ... Razgledi, vreme in počutje odlično :)
Foto: tekač iz Španje (za državo nisem čist prepričan, ampak neki sm mogu napisat)

Razgled z vrha Monte Paterno je izjemno lep na vse strani. Najbolj seveda očarajo sosednje Tre Cime di Lavaredo. V daljavi se bohotijo Antelao, Monte Cristallo, Tofane in Croda Rosa. Čudovit je tudi pogled na Innichriedlknoten in Crodo dei Toni. Čisto na obzorju se kaže še Großglockner in ostali vrhovi Visokih Tur, skratka izjemno lepo. Vse to sva ta dan lahko občudovala.

Čas za malo poziranja
Toj ta užitek :)
Pa spet js
Ja ja ... Tole bi lahko počel do večera ... ampak ne morš, ker je treba it še po meso in okn, okn morva tud še najt

Razgled z gore je bil ta dan res lep in prav je, da vam ga pokažem. Je pa res, da objektiv fotoaparata vse skupaj vidi nekoliko drugače, kot je v resnici ... A v vsakem primeru je lepo :)

 Innichriedlknoten 2891 m
Cime Cadin
Na Cimo Cadin Nord-Est, pelje izjemna ferrata Ceria Merlone
V smeri Crode dei Toni
Tofana di Rozes, Tofana di Mezzo in Tofana di Dentro (Terza)
Antelao 3264 m
In seveda še pogled na Tre Cime

Tako, razgledov sva se naužila, zdaj pa je čas, da se odpraviva nazaj dol. Sestopila bova po drugi poti, no do škrbine po poti pristopa, ker drugače pač ne gre.
Nato pa bova še pogledala za oknom, če je kje tam ... Ker sedaj me pa res že fest tišči ... kje presneto tiči ...

Pri sestopu zavijemo desno in po lažji varianti sestopimo - ferrata De Luca Innerkofler
Na drugi strani pa končno neka okna ... Morda pa je to to, greva pogledat :)
...
Pogled nazaj na Monte Paterno ... V tem delu poteka ferrata
Greva v smeri okna ... Upava vsaj ...
Pot je lepo zavarovana, razgled je še vedno lep
Kakorkoli obrneva, okna tudi v teh koncih ni, pa sva šla reees daleč s poti, no sj sva še na poti, ampak na drugi
Je pa vsaj razgled božanski :)
Nič, greva nazaj, ker zaenkrat še diši po mesu, če se bova obirala, pa še tega ne bo več
Čudoviti pogled na Monte Paterno
Ti nori Dolomiti, ki vedno znova presenečajo

Počasi se vrneva nazaj v škrbino in po drugi strani, oziroma po drugi poti nadaljujeva s sestopom. Vse je bilo brez posebnosti ... Edino okna še ni in ni ... Počasi me postaja strah, da bova edina, ki tega tako zelo znanega in opevanega okna ne bova našla ...

No, tole tud ni podobn oknu ... 
Še pogled na Monte Paterno s te strani ... Tule sva iskala okno že vsak na svojem koncu ...

Do sedla pod Tremi Cimami zdaj res nimava več veliko in res se lahko zgodi, da bova ostala brez okna ... Pot naju vodi naprej, ko naposled prideva do ene lukne in se sprehodiva do svetlobe, ki prihaja z druge strani ... in BINGOOOO pa to je OKNOOO ... Ej, našla sva okn ... Kolk, 5 ur ...

No pa sj je vseeno ... Narediva nekaj fotk in potem greva naprej ... Zdj pa samo še meso ubodeva in dan bo popoln :)

Končno okn ... Ej okn je ... 
Norway trak ... Tole mi je prinesel prjatu z Norveške, lansko leto ... Super trak :)
tojtaužitek
Na poti je še nekaj snega in vrv
Croda Rosa
Že na sedlu in klasika, kar se razgleda tiče
Rif. Locatelli, kjer sva startala proti Monte Paternu
Dolomiti

Tako, za nama je še ena nora tura v norem okolju. Okno sva našla in med tem še ugotovila, da so se najini kolegi, ki sva jih srečala na Piz Boe, na goro podali s te strani, kjer sva midva sestopila. Zato so okno tudi tako hitro našli ... Skratka dober konec, vse dobro ... Odlično pa bo, ko bo meso v ponvi :)

Zdj pa lahko rečem, da je tale dan že prov kičast ... Sicer se pa za državni praznik spodobi, da se mal zapeče :)
Dober tek :)

Po večerji in posedanju pred šotorom s pivom v roki, si zvečer vzamem čas za nekaj malega nočne fotografije ... Ampak priznam, da se mi ni dalo čakat na popolno temo in zvezde ...

Cortina d'Ampezzo


CASCATE DI FANES - sreda 26. junij in dan, ko je treba oditi ...


Tako pa je pred nama še zadnji dan, ki bo lepo zaokrožil tole potepanje po Dolomitih. Danes bova obiskala sotesko, kjer se nahaja slap Cascate di Fanes. Pravzaprav gre za zgornji in spodnji slap. Sama tura ni pretirano dolga in naporna, a gre vseeno opozoriti, da do slapov vodi ferrata Giovanni Barbara, ki pa ni pretirano zahtevna, a je potrebna velika previdnost.


Kamp Rocchetta, kjer sva bila nastanjena
Že na poti, vode je veliko in to je dobro
Pogled v sotesko

Ko prideva do razgledne ploščadi, sva pred vstopom v ferrato. Midva si jo nevede vzameva iz nasprotne smeri, kar se je na koncu izkazalo za boljšo varianto.

Ferrata Giovanni Barbara
Spodnji slap, vode veliko
Še nekoliko oddaljena slika ... Do zgornjega slapa sva se povzpela po grapi na desni strani
V soteski
Vzpon do zgornjega slapa vzame približno 10 minut
Pod zgornjim slapom
V tem delu je zelo drseče in mokro ... Ja, le zakaj ?? 
Zgornji slap

Tile slapovi so res lepi in vredni ogleda. V času najinega obiska, je bilo vode res veliko, običajno jo je najbrž precej manj. Sledi le še sprehod do izhodišča in vožnja proti domu :)

Med potjo se lahko tudi izobražujemo ... Latinska imena dreves ob poti :)
Že pri mostu
Pri počitku ... ja, vroče je ...
Tole pa je zasluženo kosilo v Sloveniji :)

Tako, tole so bili Dolomiti, junij 2019. Videla sva veliko, čas sva izkoristila maksimalno in tudi vreme je bilo lepo.

Hvala, da ste vztrajali do konca :)

Spodaj pa je še video

Snemalec: Gašper Ahačič



Lep gorski pozdrav, radi in lepo se imejte :)

Rok

1 komentar: