HRIBI LETA 2018 - srečen konec in nova priložnost

Kaj reči ob koncu leta, ki jemlje slovo. Je šlo vse po načrtih ... ?? So se plani uresničili ... ?? In še najpomembnejša stvar; sem morda kaj pozabil, ali bolje rečeno, sem na koga pozabil ... ??
Vprašanja so tu in čas je za odgovore.

Kakšno leto je za vami, ve vsak sam pri sebi. A tudi, če se kak plan ni uresničil, če je kaj ostalo .. Nič zato, tu je nova priložnost, saj novo leto že trka na vrata.
Bolj zapleteno postane tedaj, če ugotovimo, da smo na koga pozabili. Že res, da bo tudi za to nova priložnost, a se bo potrebno malo bolj potruditi ...

Leto 2018 je bilo ponovno lepo in polno nepozabnih dogodivščin. Bilo pa je tudi leto, ki bi se lahko povsem drugače končalo, zato sem še toliko bolj hvaležen, da lahko vi zdaj prebirate tele vrstice ... Če bi se takrat končalo drugače, jih najbrž ne bi ...
V tem letu sem obiskal nekaj povsem novih krajev, ki so izjemno lepi. Še vedno sem se držal dokaj blizu in v zavetju mogočnih Alp. Pogledoval sem v višine in če mi letos ni uspelo, mi bo pa morda naslednje leto. Mogočne gore v Alpah, ne bodo nikamor odkorakale in glede na to, da se z nekaterimi vrhovi spogledujem že kar nekaj časa, bi znalo biti leto 2019 spet tisto pravo ... Se ga že veselim.

Še prej pa je tu pregled leta 2018. Kaj vse mi je bilo podarjeno, kje sem bil, s kom sem bil ... Vse to pa v nadaljevanju.

Želim vam prijetno branje :)

JANUAR - grem kar takoj na kavo

Januar je tisti nesrečni mesec, ki se zgodi po veselem decembru ... Prinese nam streznitev in pa tudi dejstvo, da je pred nami novo leto, leto novih priložnosti.
Letošnji januar ni bil prav nič zimski, nasprotno, bil je že skoraj spomladanski. Na srečo je bilo v gorah že veliko snega, da je bilo vzdušje vsaj tu tisto pravo zimsko ... Po nižinah pa že skoraj regrat v solati ...
Prva resna tura se je zgodila 20. januarja, ko sva se skupaj s Sandro odpravila na kavo na Kredarico. Tokrat sem bil solidaren in sem tudi sam šel peš in brez turnih smuči. Priznam, da me je fest tiščalo in da sem komaj zdržal .. a zdržal sem in to veliko šteje :)

Snega je res veliko in to je tista prava zima

Prgarca in domačinka

Prvi letošnji obisk pod Triglavom

Zasneženi vršaci Julijskih Alp

Letimo vse do Snežnika

Nisem prav dolgo zdržal in že kmalu se ponovno podam v te konce. Tokrat s smučmi, saj je snega več kot dovolj. Povzpel sem se tudi na vrh Triglava, bila je čudovita sreda, 24. januarja :)

Ja, spet tisti pravi pogled proti zvezdam

Jutro pod Triglavom

Razmere za vzpon so bile ta dan res izjemne

Na grebenu Triglava

Cerkniško jezero s Triglava ... Ta prizor sem videl prvič

Na vrhu Slovenije je vedno lepo

FEBRUAR - zima v polnem razcvetu

Mesec februar si bomo zapomnili po močnem sneženju in hudem mrazu. Pravo nasprotje januarja. Tudi po nižinah je sneg vztrajal ves mesec in kdor ga tokrat ni imel dovolj, ga nikoli ne bo imel dovolj.

Že kmalu po sneženju se odpravim v smeri Vršiča, ki je deloval povsem zasuto. Bil je 4. februar dan, ko je bilo veliko snega ... Snega je bilo toliko, da ga je bilo tudi za turno smuko preveč. Smučalo se je po cesti, ker drugače ni šlo ...

Koča na Gozdu

Ruska cesta, zadaj Prisojnik

Tonkina koča v zimski pravljici

Erjavčeva koča

Ni preteklo veliko časa, ko smo se zopet podali na bele strmine. Tokrat proti Kamnitemu lovcu. Snega ogromno, turna smuka odlična ... Dan za prste obliznt :)

Pustna nedelja, 11. februar

Razmere so ... Ja zimske, kaj pa drugega

Veliko je pravljic ... Le malo jih je resničnih

Turni smučar

Mangart in Jalovec

Kamniti lovec

Popoln zimski dan

MAREC - dve zimski klasiki

Marec je mesec, ko po nižinah že zadiši po pomladi. A letos je drugače. Letos je zima prišla bolj pozno in si bo za svojega vzela še ta mesec. A naj se trudi kolikor hoče, ji ne bo uspelo ...

Mrežce so vedno lepe in ponudijo ravno prav. Turna smuka je dobra, razgledi pa tudi. 

Piše se 4. marec

Blejska koča na Lipanci, zadaj Mrežce

Turna smuka z razgledom na Triglav

Sledila je še ena turno smučarska klasika in gora, ki nas nikoli ne razočara. Na Dovško Babo se s prijateljem odpraviva v četrtek 22. marca. Snega je še vedno v izobilju in smuka je še vedno vrhunska. Tokrat je bila res nora in še sedaj slišim kako mi pod smučmi poje pršič :)

Triglav 2864 m

Dovška Rožca in razgled proti Julijskim Alpam

No, pa končno, da sva se tud midva skup kam spravla :)

APRIL - in trenutek, ko bi se lahko vse končalo

Že smo v aprilu, ki se je začel praznično. To je mesec, ko je smuka še vedno izjemna. To je mesec, ko je v gorah zima, po nižinah pa je že pomlad. Ker je bil letošnji april vremensko zelo ugoden, smo posledično imeli ogromno sadja.

A vendar, se ni vse začelo tako, kot bi se moralo. Kar se je na začetku zdelo kot običajen zimski dan, se je kasneje sprevrglo v najhujšo nočno moro, ki se je na srečo končala zelo zelo srečno ... Če se ne bi, potem telih vrstic zdaj ne bi brali ...

Pisal se je 2. april, bil je velikonočni ponedeljek in to je bil dan, ko me je obiskala vsa sreča sveta ...

S prijateljem se podava proti Vršiču in naprej v smeri Male Mojstrovke ... Vrha nisva dosegla.

Ko je snega na Vršiču res veliko

Vrh Male Mojstrovke ... Ta dan ga nisva uspela obiskati

Ogromne količine snega

Tule je bilo še vse ok in zdelo se nama je, da bo le sprehod do vrha in nora smuka nazaj v dolino

Tega dne ne bom nikoli pozabil in vedno me bo spremljal tisti zoprni občutek zdrsa in nemoči. Ko dejansko ne moreš storiti popolnoma nič in lahko samo upaš, da se bo čimprej vse končalo ... Srečno končalo, če je le mogoče ...

Mesto zdrsa (dva meseca po nesreči)

Celotna zgodba je na povezavi, kjer sem opisal to, kar ne privoščim nikomur. Pazimo nase!!!

https://rokerzen.blogspot.com/2018/04/tudi-jaz-sem-samo-clovek.html

Konec dober in vse dobro. Mogoče samo za informacijo, da imam še vedno nekoliko omejeno gibanje mezinca desne roke in najbrž bo tako tudi ostalo. Prav tako me še vedno nekoliko zateguje in občasno boli.

Mi pa gremo naprej ... Zakaj, zato, ker lahko :)

Oprema se kupi nova in tako lahko nadaljujem s tem, kar me veseli. Od sedaj naprej so fotografije, ki so posnete fotoaparatom Nikon D750

Za nadaljevanje si izberem Veliko planino, ki je polna vijoličnih cvetov. 

Na koledarju je izpisan 21. april ...

Mala planina

Vijolična preproga pred Belo gospo

Marija Snežna na Veliki planini

Kočna in Grintovec

Samo dan po tem, je na vrsti zopet zimska tura. Tokrat bo nekaj posebnega, pa ne zato, ker bo to prva turna smuka po nesreči ampak zato, ker bo dan ponovno prazničen :)

Kredarica, piše se 22. april :)

Tega pogleda sem bil kar vesel ... Za mano je naporna noč

Jutro pod Triglavom

Lep prazničen dan ... In slavljenec pod Triglavom

Res ni treba veliko, da narišemo nasmeh na obraz :)
Rojstno dnevni nasmeh. Mato, vse najboljše :)
Tule gre za najbolj posrečeno fotografijo leta, kjer nasmeh ni bil zaigran, ampak je bil resnično iz srca :)

Velikokrat pa nasmehe rišemo kar sami ... Recimo takole :)

S to turo se je zaključila sezona turne smuke. Bila je lepa in snega je bilo res veliko. A vendar je sonce neusmiljeno in sneg vidno izginja. Ko bo čas, pa se zopet vidimo :)

Prav ob koncu meseca odprem kolesarsko sezono. Naj me kolo zapelje tja, kjer je lepo.

Vrata, 28. april

Ko smuči zamenja kolo :)

MAJ - mesec, ki prebudi še zadnje zaspance

Za marsikoga najlepši mesec, ko se narava dokončno prebudi in ozeleni še zadnja veja na drevesu.

V začetku maja se odpravim proti Vršiču ... In ob koncu meseca se ponovno znajdem tu.

Idealen dan za kolo

Še zadnji zaspanci se prebujajo

Vršič, 6. maj

Letošnji RBGP je podiral vse rekorde ... Kaj lahko pričakujemo drugo leto?
Pony je še vedno legenda, 26. 5. 2018

JUNIJ - ko pride poletje, za marsikoga najlepši letni čas

Mesec sonca, mesec toplih večerov in mesec poletja. Za marsikoga je to eden najlepših mesecev, saj nam končno prinese poletje. Dan je v tem času najdaljši in še kako nam sedejo večerni sprehodi. In to je šele uvod v dolgo, noro in nepozabno poletje :)

Večina že gleda proti morju, nekaterim pa se po glavi podijo gorski vršaci, ki bi jih radi obiskali. Skratka za vsakega nekaj. Naj se poletje začne zdaj :)

Mesec začnemo s potepanjem in obiskom doline reke Soče. Pogled na koledar nam pove, da je danes petek, 2. junija.

Pri Jasni, z bratrancem in prijateljem

Zelena nas pomirja ... In odžeja ;)

Soča

Rabeljsko jezero v Italiji

Junij je tudi mesec, ko v gorah srečamo veliko kozorogov. Če se odpravimo na Bovški Gamsovec, smo na pravem kraju.

Piše se 20. junij

Kralj pri počitku

Lep naglavni okras

Junija je paša najboljša ... Kar vprašajte ga ...

In po dobrem kosilu, se prileže počitek

JULIJ - v gore se ponovno vrne vrvež 

Hribovska sezona se dokončno začne in koče odprejo svoja vrata. Sneg se počasi umakne in množice se podajo proti nebu. A kaj hitro ugotoviš, da je mirne kotičke vse težje najti ...

Ponovno obiščem Vršič, kjer v tem času vse mrgoli. Piše se 28. julij ...

Poštarski dom na Vršiču z Malo Mojstrovko v ozadju

Škoda bi bilo, če bi ostala doma

AVGUST - ko se tudi jaz končno odpravim na dopust

To pa je čas, ko tudi sam pomaham službi in se vsaj za kratek čas odklopim. Svoj dopust vselej skrbno načrtujem in se že mesece prej pripravim. Letošnji dopust sem preživel v izjemno lepih koncih, in sicer v Bernskih Alpah v Švici. Tja se odpraviva s prijateljem. S seboj vzameva kolesa in dovolj dobre volje. Upam samo, da bo vreme zdržalo in bova lahko obiskala kraje, ki sem jih dal na seznam.

Tokrat se ne bova povzpela na kakega štiri tisočaka, jih bova pa opazovala z nižjih predelov. V tem mesecu sem končno videl enega najlepših jezer v Švici, v živo sem občudoval severni obraz Eigerja in občutil turistični vrvež pod tremi najbolj znanimi gorami v Švici.

Ni pa manjkalo tudi kolesarjenja in še mirne kotičke se je dalo najti. Švica je res lepa in sem se vsekakor še vrnem. V letu 2019, bi se zopet rad povzpel čez mejo 4000 m ...

Vsekakor je bil obisk Švice letos izjemno lep in celoten dopust spada v kategorijo tura leta. Prepletala sta se kolesarjenje in pohodništvo, zraven pa je bil še kak dan za razvajanje.

Kar zadeva dopusta sem ga podrobno že opisal v blogu. Lep spomin, ki bo ostal zapisan.
V Švici sva se mudila od 14. do 22. avgusta.

OESHINENSEE - eno najlepših jezer v švicarskih Alpah

Jezero leži v izjemnem okolju

Razgled s poti

Zanimiva in ne preveč težka pot

Tole je treba videti v živo

KLEINE SCHEIDEGG - če ne marate turistov, nimate tu kaj iskati

Grindelwald

Manlichen, zadaj Eiger, Monch in Jungfrau

The North Face of the Eiger

Kleine Scheidegg in pogled proti železniški postaji

Zobata železnica pripelje na višino 3466 m

Evo nas ... R&R, uživava v vožnji z biciklom in v razgledih :)

NORTHFACE TRAIL - severni obrazi gora

Sledimo modri barvi in to je to

GROSSE SCHEIDEGG - pod mogočnimi stenami Wetterhorna

Razgled proti Eigerju

Ko je ves napor poplačan, zadaj Wetterhorn

Turistična atrakcija - Grindelwald First

Bachalpsee

GLECKSTEINHUTTE - po policah, med stenami in slapovi

Na sončni strani gore

Prijazna koča

Obvezna prha na poti

PIZ GLORIA, BIRG, MUREN, GRINDELWALD - z eno besedo, IZJEMNO

Najvišja točka tokratnega dopusta - Piz Gloria

Monch 4107 m

Birg

Gorska vasica Muren

Grindelwald

Ker je bil letošnji dopust res lep in ker sem bil v teh krajih prvič, se je bilo lepo ponovno sprehoditi po poteh, ki sva jih prehodila in prekolesarila. Rajko se bo najbrž kar strinjal s tem :)

Ko se vrnem z dopusta me čaka še ena nepozabna tura. Zakaj, zato, ker se sem se v družbi najbolj poslušanega radia v Sloveniji, povzpel na vrh Triglava. Radio 1 res ste super ekipa in tole druženje mi bo ostalo v lepem spominu. Že takoj na začetku ste me lepo sprejeli medse, pa čeprav se nismo poznali. Naj se vam še enkrat zahvalim za dva nepozabna dneva v mojem življenju. HVALA :)

Zaradi res dobre in nepozabne družbe, gre tale tura v kategorijo najbolj zabavna tura leta :) 

Pisala sta se 27. in 28. avgust.

Že visoko v planinah

Obvezno fotografiranje

Kdo pa še spi ponoči

Ekipa Radia 1 na vrhu Triglava
ČESTITKE, sploh tistim, ki ste prvič tule pri Aljažu

Ne vem sicer koliko, ampak tule nas je res veliko na fotki ;)

Tudi za malico je bilo poskrbljeno
Hvala Lidl Slovenija

Mi dol, Denis pa gor ... Ja ja, pa kaj še :)

SEPTEMBER - Aljažev stolp zapusti vrh Triglava

Ta mesec si bomo najbolj zapomnili po zgodovinskem dogodku, ki se je zgodil pri nas. Aljažev stolp je prvič zapustil vrh Triglava. Odpeljan je bil na temeljito prenovo. Načel ga je zob časa, načele so ga vremenske razmere, največje udarce in rane pa mu je zadal človek ...

Po Triglavu, ponovno na Triglav. Tokrat bo drugače, zelo drugače, saj me na vrhu ne bo pričakal Aljažev stolp. Grem, da vidim kakšni so občutki ...
Piše se 9. september

Namesto veselja občutim praznino

Namesto stolpa je tu zgolj napis

Na tem mestu je več kot 120 let stal Aljažev stolp, zdaj pa ga ni. Takšne fotografije vsaj naslednjih 120 let ne bo več možno narediti

Triglavska klasika ... Vse je na mestu, razen stolpa ...

Morda ste opazili, da za razliko prejšnjih let, letos še nisem obiskal Dolomitov. V planu so bili že junija, a so zaradi slabega vremena takrat odpadli. Ideja se je hitro spet obudila, ko na Kredarici srečam prijatelja ... In že sva bila na poti ...

Dolomiti, 14. do 16. september

Rif. Contrin

Na meji med oblaki in jasnino

Počitek na 3011 m ... Tistih 11 metrov me je rešilo in palec je gor :)

Ne vem zakaj, ampak meni je v Dolomitih tale najljubša :)

Septembrski dnevi so bili letos zelo lepi in zato sem jih izkoristil do zadnjega dne. Prisojnik je vedno prava odločitev, ko bi rad prišel visoko in ne preveč zgodaj vstal.

Zadnji septembrski dan, ki je bil izjemno lep.

Jutro je lahko tudi takšno

Na vrhu in pogled na megleno morje

Znani obrazi ob povratku ... Sta mi lepo polepšali dan :)

Običajno napišem Bograč ... Zdaj pa ne bom in bom napisal kar Dobrač :)

Mimo njega pač ne gre

OKTOBER - ko jesen pokaže vse svoje čare

Oktober je mesec, ko se jesen razpoči in pokaže, kakšna umetnica je. Vse te barve, vsi ti odtenki. Je pa to tudi mesec, ko že zadiši po zimi.

V začetku oktobra se na vrh Triglava vrne obnovljeni Aljažev stolp in čas je, da ga grem pozdravit.

Piše se 4. oktober.

FOTOGRAFIJA LETA 

Ni še minilo 24 ur, ko so ga vrnili na svoje mesto in to je moja prva posneta fotografija obnovljenega stolpa. Prav lepo me je pozdravil in zopet sem začutil tisto veselje, ko prideš na vrh Triglava in veš, da nisi sam. Stolp je res lepo obnovljen. Se pa takoj poraja vprašanje, koliko časa bo takšen. Ga bomo znali čuvat, ali drugače rečeno, koliko časa ga bomo znali ohranit v takem stanju ... Pa pustimo vremenske razmere, njih ne gre obsojati.
Aljaž lepo je, da si zopet z nami :)

Obnovljeni Aljažev stolp na vrhu Triglava

Še malo in bo sonce zunaj

Sončni vzhod z vrha Slovenije

V gorah je res lepo

V tem času smo se povzpeli na Slemenovo špico. Tu so jesenske barve macesnov izredno lepe in ko k temu dodamo še podobo Kristala, se vse zdi popolno.

Pisala sta se 5. in 11. oktober ...

Jalovec, kot ga najbolje poznamo

Jesensko vzdušje nad Vršičem

Ni dovolj, da imamo s seboj fotografsko opremo, videti moramo tudi motive

Nekaj dni kasneje, so barve že bolj jesenske
11. oktober

Lepih dni še kar ni konec, zato se že kmalu podam na novo turo. Tokrat se odločim za prečenje od Velike Mojstrovke do Travnika. Greben sem prehodil prvič in že takoj me je navdušil. Razgledi v globino so izjemni. Nepozabna sobota, 13. oktobra.

Noč polna zvezd ... Takšne imam najraje ..

Jalovec ob sončnem vzhodu, slikan s predvrha Velike Mojstrovke

Dolina Planica v megli

Prehojen greben

Vršič 1611 m

Zadnji dan oktobra pa je že na vrsti prva malo bolj snežena tura. Snega sicer še ni prav veliko, je pa belo in tega smo veseli :)

Mrežce so ravno pravšnje za prvi, nekoliko obilnejši sneg ...

Triglav in Kredarica z Mrežc, na zadnji oktobrski dan

NOVEMBER - ko ponovno stopimo na smuči

Letošnji november je bil, vsaj kar zadeva vremena, zelo lep. Običajno prevladujejo oblaki in padavine, a letos je bilo drugače. Posledično je v gorah zapadlo zelo malo snega in začetek turno smučarske sezone se nam izmika. 

A nič zato, če je pri nas še dokaj malo snega, pa ga je čez mejo nekoliko več in tako lahko vseeno odpremo smučarsko sezono. Molltaler se zdi kar prava destinacija za to ...

Na koledarju se izpiše 17. november

Modro nebo, beli oblaki in beli vrhovi ... Naj se smuka začne zdaj :)

Prav ob koncu meseca pa se še enkrat podam na Kredarico. Tokrat na vrh Triglava nisem šel, je kava popolnoma zadostovala in dan je takoj lepši ...

Piše se 29. november

Noč pod Kalvarijo

Steguje svoje žarke v nov dan

Kava je na dosegu roke ... Končno :)

Razgled s Kredarice

Vrh :)

DECEMBER - ko se zaveš, kako čas hitro beži

Zadnji mesec v letu je tu. Se mi zdi, da vselej pride zelo hitro in imam občutek, da bo prihajal vedno hitreje ...
December je mesec, ki ga imenujemo tudi veseli, če pa je res tako, pa ve vsak sam pri sebi. Kar se mene tiče, je bil kar vesel in tudi dogajalo se je veliko. Najprej je v začetku meseca prišla otvoritev moje fotografske razstave. Začelo je se torej dobro, nadaljevalo pa še boljše, saj sem že kmalu za tem praznoval svoj 40 rojstni dan ...

Otvoritev fotografske razstave, tema so seveda gore

V nadaljevanju meseca smo vsi nekako pričakovali, da nas bo vendarle kaj tudi pobelilo. Snega kar ni in ni na spregled. Pa če ga že po nižinah ni, bi ga pričakoval vsaj v višinah. Zdaj že lahko ugotovimo, da bo letošnji december ostal suh in novih padavin ne bo. Snega v gorah ostaja le za vzorec in upam, da bo prvi mesec novega leta bolj radodaren ...
Proti koncu meseca prideta dve izjemni turi in dva čudovita sončna vzhoda. Tole so bili zadnji dnevi leta 2018 ...
Kukova špica in Šplevta sta dve lepi gori. Prva ponosno stoji na začetku Martuljških gora, druga se plašno skriva in se stiska k višjim in mogočnejšim vrhovom. Obe pa ponujata izjemno lep sončni vzhod in veličasten razgled. 

Najprej gremo na Kukovo špico, piše se 27. december

Noč na sedlu Gulce

Triglav na obzorju

Mangart

Razgled, ki ti vzame sapo ... No, besede pa res :)

Skupinska z vrha in pogled na Amfiteater v ozadju

Dan počitka in že je tu nova tura. Ta bo, kot kaže, tudi lepo zaključila srečno in uspešno leto 2018. Ture, ki sledi sem se zelo razveselil, saj bova ponovno skupaj zagrizla v breg dva prijatelja, ki sva doživela in videla že veliko. 

Ni važno kam se odpravimo, vedno doživimo kaj novega in narava nam vselej ponudi izjemne razglede, ki nas pomirjajo. Gremo do Bivaka II na Jezerih in na Šplevto ...

Prva pavza na poti in takoj fotoaparate na plano :)

Nadaljuje se nočna fotografija, pogoji odlični, če odpišemo veter

Na prvi pogled je v bivaku prijetno toplo ... Pa je temu res tako .. ??

Triglav

Razgled z vrha Šplevte

Sončni vzhod

Ko se midva odpraviva na pot, potem je običajno takole ... Naj bo tako tudi v prihodnje :)

Razglednica

Tako, prišli smo do konca pregleda leta 2018. Za vami je več kot 130 fotografij, ki so prikazale moja doživetja v gorskem svetu. Vse ture so bile lepe in vse so se srečno končale ... Ena še posebej izstopa v tem in še danes sem hvaležen, da je bilo tako.

Pred nami pa je novih 365 dni priložnosti, da jih izkoristimo in zapišemo pod letnico 2019 ...

Naj bo leto, ki prihaja polno zdravja, sreče, ljubezni in veselja. Radi in lepo se imejmo in izkoristimo prav vsak dan, da nekomu povemo kaj lepega, ga osrečimo in mu pokažemo, da ga imamo radi.

Prijatelji hvala, da sem smel del poti iztekajočega se leta prehoditi v vaši družbi. Bilo mi je v veselje in rad bi, da tudi v 2019 odkrijemo kaj novega, se povzpnemo še višje in doživimo veliko lepega :)

SREČNO, ZDRAVO IN VESELO V LETU 2019

Naj bo korak varen, pot lahka in naj nas vedno pripelje do cilja!

Lep gorski pozdrav, Rok