Cime d'Ombreta - gore v senci Marmolade

Konji na paši, zadaj Punta Penia in Cima d'Ombretta Occidentale
Sobota 15. september

Konec avgusta, ko sem se z eno super ekipo odpravil na Triglav, sem na Kredarici srečal Gašperja. Beseda dve in že sva bila zmenjena za Dolomite ... septembra enkrat.

Kar mi je pri Kredarici všeč je to, da gor vedno srečam kakega poznanega ... zdaj pa nazaj k Dolomitom.

V petek 14. septembra se s prijateljem odpeljeva v tiste res lepe konce ... in zopet bom imel ta privilegij, da opazujem nekoga, ki se prvič znajde tu ... upam, da mu ne bo žal in da mi bo zaupal tole kratkotrajno vodenje .. :)

Plan je narejen, vreme upam da bo ... čas je, da greva. Že poznana pot preko Karavank do Lienza. Od tu proti Toblach Dobiaco in naprej do Cortine d'Ampezzo. Sledi še vožnja preko dveh prelazov in že sva na cilju v Canazeiu, kjer se namestiva v kampu Marmolada.

Uživala sva Gašper in Rok

Trije prelazi - Falzarego, Pordoi in Fedaia

Prvi dan ni bil namenjen le vožnji, ampak tudi za krajše pohajanje okoli. Že med potjo se ustaviva na prelazih Falazarego in Pordoi, kasneje pa se zapeljeva še pod Marmolado na prelaz Fedaia. To je bil res kratek uvod v tokratne Dolomite.

Ta dan je zvečer in večji del noči deževalo ... čeprav je napoved govorila drugače ...

Prelaz Falzarego

Ponovno v teh koncih ... nikoli se jih ne naveličam

Že na prelazu Pordoi

Fotkanje pri teh tablah je vedno zanimivo ... še posebej takrat, ko se do njih pripelješ s kolesom. Letos mi to sicer ni uspelo, se bom pa potrudil, da mi bo drugo leto :)

Po približno 5 urah, prispeva v Canazei. Tu se namestiva v kampu Marmolada in se takoj po prigrizku zapeljeva še na prelaz Fedaia. Vreme se trenutno lepo drži.

To se je in to se pije ... no, pije se tud še kj druzga ;)

Lago di Fedaia pod Marmolado

Jez ... Greva na drugo stran

Vode je dovolj

Prvi polet žal ni uspel

Vreme zaenkrat še lepo

Lago di Fedaia

Po krajšem sprehodu se počasi odpraviva nazaj v kamp. Med tem se že pojavijo prve dežne kaplje. Upam, da je to le kratkotrajna ploha ...

Kasneje se izkaže, da je bila tale ploha le uvod v precej deževen večer in noč. Do jutra pa upava, da se bo že zjasnilo.

Plan je, da se povzpneva na Cime di Ombretta ... 

Cime di Ombretta - tri špice, ki znajo očarati

Sobota bo torej osrednji dan tega obiska Dolomitov. Jutro končno pokaže, v katero smer bo šlo vreme in prvi pogled v nebo je kar obetaven, čeprav ni povsem jasno. Po nebu se podijo oblaki, ki pa ne bodo pokvarili vzdušja ... Vsaj upam, da ne ...

Po zajtrku se odpraviva. Prvi cilj bo Rifugio Contrin, ki stoji na res lepem kraju; drugi cilj bo passo Ombretta in tretji Cima di Ombretta Orientale.

Do prvega cilja ne bo težav, saj do koče pelje cesta. Le ta je zaprta za promet, po njej se na vsake tolko časa pelje konvoj, ki oskrbuje kočo ... Cesta je primerna tudi za gorsko kolesarjenje.

Pozdrav soncu ... cesta pelje vse do koče, okolje res lepo

Pri smerokazu

Odpre se pogled na Sassolungo

Colac 2715 m, je čudovit razglednik nad Canazeiem ... Nanj sem se povzpel oktobra 2017

Ob cesti

Pod ostenji Gran Vernela

Kar hitro prispeva do koče in tu sledi krajša pavza. Contrin stoji res na lepi lokaciji in prav užitek je bilo za kratek čas posedeti na klopci, pred kočo.

Rifugio Contrin ... Res stoji na lepem kraju

Smerokaz pri koči ... Midva gledava passo Ombretta

Sonček je in tako je tudi prav :)

Ni težko iti naprej ... Ob povratku pa spijeva eno pivce

Svet za kočo ... V oblaku, Punta Penia 3343 m

Zakaj sem rad v teh koncih ... Morda je tudi to eden od razlogov in zagotovo se še vrnem v te konce

Punta Penia - Marmolada 3343 m

Pot naju pelje mimo konjev, ki se mirno pasejo

Pogled nazaj na prehojeno pot

Razpotje ... Do prelaza Ombretta, je še 1 ura hoje

Pod ostenji Marmolade

Še malo in bova prispela na drugi cilj

Punta Penia 3343 m

Drugi cilj - passo Ombretta 2700 m

Od prelaza se podava naprej ... Za ovinkom je bivak in pavza

Bivacco Marco dal Bianco 2727 m, zadaj Punta Penia

Pri bivaku si vzameva pavzo in čas je tudi za limonce ... Je pa kr mrzlo ajga in prov pašejo ;)

Že nad bivakom in pogled nazaj

Krajši zavarovani del poti, ki pa ne predstavlja nobenih težav

Pogled navzdol na prehojeno melišče

Na sedlu ... kam greva, levo ali desno?

Greva najprej desno, na Cimo Ombretto di Mezzo

Cima Ombretta di Mezzo 2983 m.
Levo Cima d'Ombretta Orientale in desno v oblaku Sasso Vernale 

Razgled z vrha. Desno v soncu Cima di Ombretta Occidentale, na katero pa se nisva povzpela

Zadnji del grebena do vrha

Tudi sonce je posijalo

Do vrha zdaj ni več daleč ... Je pa ena velika dilema namreč, ali bo presežena višina 3000 m ??

Na vrhu nekaj megle, spodaj sonce

Lepo je, ko prideš na vrh, pa če tudi je sprva bolj megleno. Cima di Ombretta Orientale, je s svojimi 3011 m najvišja. Ostali dve sta nekoliko nižji.

A najbolj pomembno je, da je meja 3000 m presežena. Se mi zdi, da bi mi jih v nasprotnem primeru Gašper pošteno napel. A se to na srečo ni zgodilo, čeprav je ura na roki najprej kazala drugače. Kasneje se je na eno stran lepo odprlo, druga pa je ostala meglena ... Pa vseeno je bilo lepo :)

Okno v svet Dolomitov :)

Col Ombert 2670 m

Cima dell Uomo 3010 m

Za trenutek se odpre tudi na drugo stran ... A res le za trenutek ...

Posedanje na vrhu
Foto: Gašper

Ko človek ugotovi, da je pravkar stopil na svoj drugi tritisočak ...
Na obrazu se prikaže nasmešek, ki ga tudi megla ne more izbrisat ...
Pa vseeno, raje nekaj megle na 3000+, kot pa šajba na 2999 m ;)

Oblaki ne pridejo čez greben ... In sonce tud ne ...

Cima di Ombretta Orientale 3011 m, zadaj Punta Penia 3343 m

Tako, polovica ture je za nama. Zdaj sledi še sestop. Vreme ostaja nespremenjeno, a se niže vseeno nadejava nekaj sonca ... Če že druzga ne, hočem vsaj tist pir spit na soncu ...

Sestop in nekaj malega plezalnega dela

Že pri bivaku in takoj za tem na prelazu Ombretta

Skala ob poti ... Al pa na poti ...

Včasih je tudi siva barva dobra ... Predvsem za podlago ...

Končno zopet na soncu in čas je za pavzo

Foto utrinek ... Med tem, ko nekaj brenči tam zgoraj

Mali fantki, male igračke ...
Veliki fantje, drage igrače ...

Pokaže se Punta Penia 3343 m

Še malo bliže ...

Vedu sm, da bo na konc sonce ... Veeduu sm :)

Takole se mora končat vsaka vrhunska tura ... Sj žejni pa tud ne mormo bit ...

Slovo od Rifugio Contrin
Koča stoji na res lepem kraju in je lahko dostopna ... Priporočam obisk, ko boste kaj v teh koncih :)

Do avta in do kampa zdaj ni več daleč ... A vseeno morava pohiteti, saj naju preganja čas. Pod nujno je treba it še v trgovino ... Pod nujnooo!!! Hehehe ...

Lago di Sorapiss - ko ga zagledaš, ga pogledaš še enkrat

Tokratni obisk Dolomitov je res kratek, a le časovno. Zadnji dan bo namenjen obisku enega najlepših, če ne kar najlepšega jezera v Dolomitih. Že sem bil tu ... In ob drugem obisku me je pustil na cedilu, ker enostavno v njem ni bilo vode ... Seveda upam, da bo zdaj drugače ... No, če vode slučajno ne bo, bom pa reku prjatlu, da je jezero itak dolgočasno, da pa imajo v koči dobro pivo ... ;)

Sledi pospravljanje opreme in vožnja preko prelazov do Cortine. Od tu pa do izhodišča, passo Tre Croci ... Pa kaj si nor ... Ja, kje pa naj parkiram, vse je pooolnooo ... Haloooo!!!
Pa ga stlačim tam dol nekje za rob ceste in že sva na poti ...

Proti passo Pordoi ... Razgled s ceste

Nekaj novega nad Cortino ... Prav prijetno počivališče, z lepim razgledom 

Eni še nimajo dost ...
No naslednjič, ko prideš v Dolomite, pa gremo na kako orng ferrato ... Kjer plezarije ne bo manjkalo

Cortina d'Ampezzo, zadaj Monte Cristallo 3221 m

V vsakem gorstvu imam eno goro, ki mi je še posebej pri srcu.
V Dolomitih to mesto pripada Punti Sorapiss ... Ne sprašujte zakaj, tako pač je in tako bo ...
Nekega dne, pa se vidiva od blizu :)

Že na poti proti jezeru ...
Razgled s poti je res čudovit ... Pa sploh ni treba gledat daleč ... ;)

Znana polica na poti

Lago di Sorapiss ... Tudi, če ni obsijan s soncem, je lep ...
Pa spet ne bom poskusil piva v koči ... morda drugič :)

Malo poziranja in greva naprej

Lep kraj 

Nekoliko višje gre lažja pot ... Tule je potrebna previdnost, če ne lahko vidimo, kolk stopinj ima voda ... Pa še bolet zna

Tre Cime v ozadju

Voda je prijetno hladna

Kolk ma voda??

Samo trenutek za tem je sledil skorajšnji padec v vodo.
Če bi vedel, bi posnel ... Ampak ujel se je pa mojstrsko :)

Lago di Misurina in Tre Cime di Lavaredo

Ja, je že tako, da v Dolomitih ni nikoli dolgčas. Vedno so me lepo sprejeli in tudi tokrat je bilo tako. Verjamem, da je tud prjatu, k je bil prvič v teh koncih užival ... In, da se zagotovo še vrne semkaj. Naslednjič bo v planu kaka nora in lepa ferrata, ki jih tule res ne manjka ...

Hvala Gašperju za družbo in hvala vam, da ste si vzeli čas za branje ... sledi le še vožnja nazaj proti domu ... :)

Lep pozdrav, Rok