Biti zraven, ko se prebuja nov dan je neprecenljivo...jutro te lahko ujame kjerkoli, globoko v dolini, še lepše pa je, če ga prehitiš in si pred njim na vrhu.
Veličina ujetega jutra na vrhu gore mi pomeni največ. Takrat dobim vse, kar si človek lahko zaželi, pa čeprav traja le trenutek in potem izgine v nov dan...v nov dan, poln lepih in nepozabnih doživetij, v tem čudovitem gorskem svetu.
Končno so prišle na vrsto .. oziroma, ste prišle na vrsto. Zeleniške špice, ali pa kar Zeleniške kraljice ponujajo izjemno lepo grebensko prečenje, ki je eno najlepših tovrstnih prečenj pri nas.
Gre sicer za lažji alpinistični vzpon, ki pa je za nekoga, brez izkušenj in osnovnega alpinističnega znanja, kar velik in tudi naporen zalogaj.
Treba se je zavedati, da prečenje Zeleniških špic spada med alpinistično turo, ki zahteva osnovno znanje alpinistike !!
Prav tako je nujno, da imamo lepo vreme, saj je tura v megli praktično neizvedljiva. Pa vendar .. to prečenje spada med eno najlepših grebenskih prečenj pri nas .. in ja, to lahko potrdim ..
Uživala v razgledih, uživala na grebenu .. Nejc in Rok
Greben Zeleniških špic se nahaja v bližini najbolj obiskanih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Od vseh teh poti je odmaknjen ravno toliko, da na najem ne bomo srečali množic, ampak bomo uživali bolj v samoti in občudovali izjemne razglede.
Prečenje grebena je za vsakega, ki se ga loti, nepozabno doživetje .. in lahko rečem, da si zagotovo zasluži še drugi in tretji obisk ...
Začneva pri Domu v Kamniški Bistrici in se usmeriva na markirano pot, ki vodi proti Kamniškemu sedlu .. potem pa se desno odcepi steza in že greva preko Repovega kota proti Srebrnemu sedlu in Planjavi .. še mimo zelenih tolmunov in potem ponovno desno .. in še enkrat desno pri belem možicu, kjer se odcepi pot, ki vodi na Staničev vrh .. vmes se stezica tudi nekajkrat povsem izgubi, a se da lepo slediti naravnim prehodom ... Kar naenkrat se odpre čudovit razgled .. sva na Staničevem vrhu in tu se bo začelo grebensko prečenje ...
Dom v Kamniški Bistrici
Del grebena Zeleniških špic
Zeleni tolmuni
Po grapi navzgor
Pogled navzdol .. mestoma precej šodrasto
Razgled s Staničevega vrha .. greben je od tu videti kar divji
V dolini megleno morje
Kalški greben s Kalško goro in Brana
Po krajši pavzi in ko se naužijeva lepih razgledov pa se začne malce bolj zares. Priprava vrvi za spust s Staničevega vrha. Sidrišče je že pripravljeno, najdeva ga med borovci. Priporočam, da se tu dol abzajlate, saj je bolj varno, kot če se gre peš ..
Po spustu sledi še krajši spust v škrbino nato prečenje kar zahtevnega terena do naslednje škrbine.
Spust po vrvi
Staničev vrh
Prečenje, zadaj Staničev vrh
Po prečki, ki se jo menda da tudi obiti, in sicer tako, da se povzpnemo že takoj na greben, pa se začne tisti najlepši grebenski del. Sedaj bo šlo gor, dol .. levo, desno .. in neimenovani vrhovi, si bodo sledili en za drugim ...
Na grebenu Zeleniških špic
Tole obeta noro doživetje .. a pozor, previdno zaradi šodra Proti Debelemu špicu
Repov kot daleč spodaj
Na videz neprehodno .. videz vara ..
Pogled nazaj, na že prehojen greben ..
Včasih so besede povsem odveč .. postoj in uživaj
Strmo je tule in precej krušljivo .. zato velika previdnost v tem delu !!!
Kaj pa skala na grebenu. Lahko rečem, da je prava mala mešanica vsega. Ponekod je presenetljivo dobra in čvrsta in je poplezavanje res pravi užitek .. že na naslednjem roglju pa je lahko povsem drugače .. vse je v razsulu in karkoli primeš se maje .. opozorim še na polno drobirja, ki je na nekaterih mestih nevaren za zdrs !!
Večja previdnost in malce spretnosti pa tudi takrat, ko plezamo na dol .. je kar zporno, ko ne vidiš kam stopit in ko se držiš tako na pol .. a kjer je volja, tam je pot .. vse se da ..
Prvi del grebena je nekako za nama .. pred nama pa še drugi del .. nadaljujeva proti Debelemu špicu 1937 m .. in ja, če je do tu šlo hitro, pa bo sedaj drugače .. greben se kar potegne in naju drži v pogonu .. ja, tole bo še kar dolga .. ampak pri takšnem vremenu mi je prav vseeno, če tole traja še ure in ure .. no, in tudi je hehe ..
Grebena še ni konec .. nadaljujeva proti Najvišjemu robu
Pogled proti Srebrnemu sedlu pod Planjavo
Ja .. nekaj sva pa že ..
Divji svet pod Planjavo
Ko takole napredujeva po grebenu in uživava v razgledih, se ponovno začneva vzpenjat na enega od mnogih rogljev .. lepo in ne preveč zahtevna plezarija in vrh .. hoja po ravnem potem pa pred nama zazija prepad .. ja kaj pa sedaj .. aha, evo ga .. štant .. že vlečeva vrv in sledi še drugi spust. Ta je še precej lepši, kot tisti s Staniča.
Se pa tega da tudi obiti, kar nakazuje možic v manjši škrbini .. ampak .. škoda je, če se spušča abzajle .. saj so vendarle najboljši ..
Priprava
Spust .. držimo se desne ..
Izjemno
Tako .. skoraj pri koncu prečenja sva .. Najvišji rob 2127 m, je ob enem tudi najvišji vrh v grebenu Zeleniških špic .. in do njegovega vrha vodi čudovito in nepozabno grebensko prečenje ..
Pogled na greben Zeleniških špic .. Staničev vrh je kar daleč zadaj
Najvišji rob .. čas za počitek ..
Mimo slikovitega okna ..
.. na zasluženo pivce ..
Ojstrica 2350 m
V tej smeri je Planjava
Po zasluženem počitku in dobrem požirku piva .. pa je čas, da se počasi odpraviva nazaj proti dolini. Sestopiva v smeri Repovega kota .. že kmalu pa šok .. nekdo je prav nemarno popackal skale misleč, da je lepo označil pot.
A tu gre vendarle za neoznačeno pot .. zato je takšno početje res neprimerno ...
Še pogled na prelepe macesne in že sva v bukovem gozdu .. in pri avtu ..
Sestop .. in popackane skale .. tole ni za nikamor ..
Sestop .. šodrasto ..
Greben Zeleniških špic .. recimo drugi del ..
Staničev vrh .. in potem se začne .. noro lep greben
Zlatorumeni macesni
Jesen je lepa
Bukev v gozdu
Ravna debla in barvito listje
Tura, kot jo vidi ura
Na začetku sem zapisal Zeleniške kraljice .. in ja, res so kraljevske. Tura je dolga in tudi naporna. Gre za lažji alpinistični vzpon, ki zahteva določena znanja, zato se na to turo odpravimo dobro pripravljeni, ali pa si najamemo gorskega vodnika ...
Kako je vse skupaj videti skozi kamero na čeladi, pa si lahko pogledate na spodnji povezavi:
Pomlad na Veliki planini ... je čudovita sobota, 21. april 2018
Velika planina, 21. 4. 2018
Začetek tega meseca se ni začel ravno po načrtih, a nadaljevanje je bilo toliko boljše. Nesreča, ki se mi je pripetila v začetku aprila, bo ostala z menoj še dolgo časa. Dan, ki ga ne bom nikoli pozabil in dan, ko sem začel cenit življenje še bolj, kot sem ga do sedaj.
Oprema se kupi nova, poškodovana se popravi ... zdravja in življenja se ne da ... Prvo sem že kupil in popravil, drugo mi je bilo ponovno podarjeno.
Ko sem razmišljal, kam bi se odpravil .. kje bi na novo začel, sem se spomnil na Veliko planino. Tu je v tem času ogromno pravih žafranov, ki planino obarvajo v vijolično barvo in ji dajo čarobno podobo ... in tu je še kapelica Marije Snežne. Tudi njej gre zahvala, da bom danes lahko hodil po mehki travi in občudoval vse te lepote.
Izhodišče mi je stari kamnolom nad Kranjskim Rakom. S hojo začnem okoli 7.30 .. zavedam se, da bo danes tule še živahno, zato bi rad čimprej prišel gor. Dan, ki je pred menoj si bom vzel samo zase.
Pravi žafran - Crocus sativus
Mala planina
Vijolična barva na Mali planini
Sonce steguje svoje žarke
Dan, ki je pred menoj si bom res vzel samo zase. Že kmalu po prihodu z gozda, me pozdravijo prvi cvetovi žafranov. Koliko jih je .. ni jih mogoče prešteti in prav vsak se trudi, da bi pritegnil svojo pozornost.
Pot me najprej ponese čez Malo planino in mimo Domžalskega doma naprej proti Veliki planini. Že kmalu me v daljavi pozdravi Ojstrica in pred njo kapelica Marije Snežne.
Kapelica Marije Snežne z Ojstrico v ozadju
Spletli so svojo pot
Velika planina ... če kje, potem si danes želim biti tu
Planjava in Ojstrica
Imenitna kulisa ... samo tule in nikjer drugje
Kapelica Marije Snežne na Veliki planini
Ko pridem do kapelice se tu zadržim nekaj časa. Sam že vem zakaj. Občutek in počutje sta zelo pomirjena ... nekaj podobnega, kot je narava, ki obdaja ta lepi kraj. A kaj kmalu bo tule mrgolelo obiskovalcev ... nič, grem naprej .. ker lahko ...
Pastirska hiška
Le kdo bi vas mogel prešteti
Nadaljujem v smeri Gradišča, a se na sam vrh ne povzpnem, ker je že precej poln obiskovalcev. Med tem se odprejo tisti najlepši pogledi na prvake Kamniško Savinjskih Alp. Takole v soncu in snegu so res čudoviti in človek bi jih lahko gledal ure in ure ...
Potem pa se po drugi strani počasi vračam v smeri Domžalskega doma in Male planine, od koder sem prišel. Vmes seveda občudujem vse te lepote ... pomlad ima svoje čare in na Veliki planini, z njimi res ne skopari.
Štruca, Skuta in Kranjska Rinka
Kočni in Grintovec ... mimogrede, 11 se jih vzpenja po Strehi, na vrhu pa jih tudi že nekaj uživa
Tule se oko res spočije ... dan je čudovit
Ko jih sonce predrami ... takrat eksplodirajo :)
Šopek zate
Raj za fotografe
Vijolična preproga pred belo gospo ... le kdaj se bo sprehodila po njej ...
Tudi kakšno jezerce se najde
Še enkrat mimo kapelice ... in to prav tiho ... je pa pri kapelici kar živahno
Marija Snežna goduje 5. avgusta
Od kapelice se odpravim naprej proti Domžalskemu domu. Zavijem nekoliko s poti proti grebenu, kjer ujamem še nekaj motivov tega čudovitega dne ...
Kočni in Grintovec
Vijolična preproga je tudi v tem koncu
Domžalski dom ... zunaj praktično ni bilo prostora
Ja, lepa si ... Velika planina si
Še zadnji pogled ... potem pa se odpravim nazaj proti izhodišču
H V A L A
Današnji dan je bil res čudovit in prav potreboval sem ga ... kako tudi ne, po vsem tem, kar se je zgodilo ne dolgo nazaj.
No, jutri pa je že nov dan. Tudi tega bom preživel v gorah, tokrat še nekoliko više ... in jutri bo prav poseben dan. Jutri je dan Zemlje in jutri je rojstni dan prijatelja, s katerim se bova skupaj podala proti Kredarici ... kraljici zime :)
Se že veselim ... tudi presenečenje je že pripravljeno :)
Praznična Kredarica, 22. 4. 2018
Če je bila včerajšnja tura lahka in sproščujoča ... in povsem pomladna, pa bo današnja nekaj drugega. Zopet bo zimska.
V visokogorju vlada še vedno čisto prava zima. Snega je še ogromno, a ga kar intenzivno pobira. Visoke temperature so se povzpele precej visoko tudi v gorah.
Malo po 22.00 uri se s Kranja odpeljeva proti Vratom. Vmes še postanek na kavi ... in kmalu za tem se že poženeva v breg. Tole bo nepozabna tura ...
Ja, tale varianta za Cmirom je presneto strma in naporna. Smuči so skoraj ves čas na nahrbtniku, saj je lažje iti peš. Vreme je lepo in presenetljivo toplo. Tudi noč bo imela pozitivne temperature, kar se že pozna, saj je sneg precej mehak.
Do Staničeve koče je šlo brez težav ... no, če odmislim mukotrpen breg s katerim sem se spopadal. Bolečina v desni roki pa me je ves čas po malo opozarjala na neljubi dogodek.
Od Staničeve koče se nato podava proti Kredarici. Tu nekje naju ujame in pozdravi sonce .. do koče zdaj res ni več daleč.
Triglav pred svitom
Pogled proti vzhodu ... še malo in bo zunaj
Začenja se jutranja poezija ... tako kot se za ta prazničen dan tudi spodobi :)
Bovški Gamsovec, Razor in Stenar
Sovatna je še pod globokim snegom
Med tem, ko se vzpenjava proti Kredarici in premagujeva še zadnji vzpon, občudujeva gore, ki na kratko zažarijo v jutranjem sijaju. Končno se je tema poslovila in dan je tu ... zdaj bo vse lažje.
Še zadnji del poti do Kredarice ... Triglav je kot na dlani
Pogled proti Škrlatici
Turni smučar
Okoli 7.15 prispeva do Kredarice. Končno, saj je bila pot dolga, strma in zelo naporna. A v tem trenutku so vsi tisti zoprni vzponi pozabljeni.
Današnji slavljenec pod Triglavom
Kot sem že omenil, je današnji dan prazničen ... in na takšen dan se je treba vsaj malo poveseliti in seveda nazdraviti.
Nenazadnje se rojstni dan ne praznuje vsako leto pod Triglavom ... zato bomo naredili vse, da bo tole ostalo v lepem spominu. V nahrbtniku imam poleg svoje opreme še nekaj, kar bo tale dan vsaj malo polepšalo :)
Na Kredarici srečam še Lizo. Kot naročeno, da bo nekdo tole ovekovečil s fotoaparatom ... da bo za spomin. Hvala Liza za fotografiranje :)
Ni ga rojstnega dneva,brez upiha svečk ... moram reči, da je tole majhno presenečenje kar uspelo :)
Želja je tudi bila ... a ta nam ostaja skrita ... pa naj se vseeno uresniči :)
Prijatu vse najboljše,vse dobro in ostani takšen še naprej :)
Ko se vsaj malo poveselimo, spijeva zasluženo pivo in se spočijeva pa se počasi odpraviva nazaj dol. Sledi še smuka, za katero upam, da bo čim boljša.
Smučala bova za Cmirom v Vrata. V spodnjem delu izbereva desno varianto, ker je bila v senci in je ponudila res odlično smuko. Ja, nižje se je šlo, boljši so bili smučarski užitki ... a potem pride še gozd ...
Tudi na Kredarici je kapelica Marije Snežne
Tale turna smuka bo nepozabna ... se kar čuti :)
Še sonce se steguje po snegu
Najlepši del ture ... naj traja čim dlje
Turna smuka v Vrata je bila res noro dobra. Ok, so mesta, kjer se je potrebno nekaj časa tudi vzpenjati, a so na srečo krajša in se da brez težav.
Pri smučanju sva se nižje držala desne strani, ki je bila v senci. Snežna podlaga je bila izjemna in nižje se je šlo, boljši sneg za smuko se je ponujal ...
Na koncu pa še malo zbegana hoja po gozdu ... ko ne veš koliko je ura, ker nimaš občutka zanjo; ko se čudiš samemu sebi, kaj delaš z vso to kramo na hrbtu in v pancarjih sredi zelenega gozda ... o snegu ne duha ne sluha ... in tik pred avtom še ohladitev v ledeno hladnem potoku .. a le do gležnjev, pa že to je bilo dovolj.
V gozdu je že pomladno
Tale potok je ledeno hladen ... a so bile nogice na drugi strani vseeno hvaležne :)
Tile dve turi sta bili res nekaj posebnega. Bili sta prvi turi po nesreči ... Velika planina je v aprilu res lepa, saj jo krasi na tisoče žafranov in drugih cvetov ... med tem pa na Kredarici še vedno vlada zima. A na obeh krajih stoji kapelica, ki je posvečena Mariji Snežni .. torej imata ta dva kraja nekaj skupnega.
