Bormio MTB 2022, 1. del - Santa Caterina z okolico

 

Rifugio Pizzini in kraljestvo Konigspitze, 12. 6. 2022

Bormio ponuja res ogromno možnosti za kolesarjenje. V njegovi okolici je kar nekaj zelo znanih gorskih prelazov. 

In, če vam rečem Bormio, potem mi vi odgovorite Stelvio. Seveda, Passo dello Stelvio je najbolj znan tod okoli in vsak, ki se s kolesom poda v te konce, mora okusiti klanec, ki pelje na vrh .. 

V te noro lepe konce se odpraviva s prijateljem, ki se je v zadnjem času popolnoma navdušil nad gorskim kolesarjenjem .. res ne vem, kje si bil prej ..

Na pot se odpraviva v četrtek, 9. junija približno ob 11.30 uri .. takoj, ko sva pojedla okusno lazanjo v gostilni Furman na Rakeku.

Sledila je precej dolga vožnja, in sicer; najprej v smeri mejnega prehoda Fernetiči, potem pa na že znano Torinsko avtocesto in smer Venezia - Milano. V Veroni se nato usmeriva desno in nadaljujeva proti Bolzanu. Tu pa je potrebno dobro oko, da res zadenemo pravo cesto, na kar velikem avtocestnem vozlišču .. in nadaljujeva v smeri proti mestu Merano.

Pokrajina je zelo zanimiva, še zlasti v zadnjem delu poti, predem zavijemo proti prelazu Stelvio. Vozimo se ob ogromnih sadovnjakih .. res zanimivo ... in, ko se takole voziva, naju smerna tabla že usmeri proti prelazu Stelvio. 

Ja, z avtomobilom bom pa prvič zagrizu v ta klanec in te serpentine. Bormio je namreč na drugi strani in morava še čez .. najprej do lepe vasice Trafoi .. in čez prelaz, kjer je bilo ta dan samo nekaj stopinj nad ničlo. Sledi le še spust na drugo stran, vse do Bormia in do kampa Cima Piazzi, kjer se namestiva ... in za nama je že več kot 7 ur vožnje. Ja, dolga je do Bormia, dolga .. zato se za manj kot 3 dni ne splača hodit tako daleč.

Uživala in trpela sva: Matevž in Rok

Vasica Trafoi pod Stelviom

Tako, sedaj pa je pred nami prvi del bolga, kjer bom predstavil dve lepi kolesarski turi z izhodiščem v Santa Caterini .. če smo pripravljen, potem gremo ..

Passo Gavia 2652 m in ogrevanje pred sobotno turo, petek 10. junij

Za prvo kolesarsko turo si izbereva vzpon na gorski prelaz Gavia, ki se dviga nad Santo Caterino. Za začetek se torej zapeljeva do izhodišča .. ker bova potrebovala več moči jutri, se v Santo Caterino zapeljeva z avtom in si tako prihraniva nekaj km in časa .. no, ura tudi ni več tako zgodnja .. aja včeraj, ko sva prišla v kamp sva .. no, kakega kozla preveč sva spila .. nič zato, bo šlo zdj vse vn ..

Parkirava na brezplačnem parkirišču, se pripraviva in ... in .. ja, poženeva kolesa v breg, kam pa drugam .. Torej, Passo Gavia We're coming ...

Kamp Cima Piazzi .. moram reč, da je kar prijetno tule

Izhodišče in brezplačno parkirišče, v Santa Caterini

Na začetku vzpona .. ja nč, djva požent

Cesta na Gavio

Razgledi so lepi

Čudovita pokrajina, res ...

Že takoj na začetku me prevzame lepota kraja, kjer sva. Vsa ta sveže zelena barva, ki napaja okolico, res pomirjujoče je vse skupaj .. tako vsaj za hip pozabiš na klanec .. Najprej se vzpenjava po asfaltirani cesti, potem pa na neki točki skreneva in nadaljujeva po makadamski cesti .. proti neki koči na smučišču. No, tule je klanec še nekoliko bolj strm in že je treba potiskati kolo, ker drugače ne gre.

Vreme še vedno lepo ...

Razgled postaja vedno lepši .. počakam še prjatla, k bo zdj zdj pršu

Greva malo raziskovat .. menda, da se pride do ene bajte na smučišču

Lep plac za krajšo pavzo

Naprej po smučišču

Nadaljevanje po tej cesti je že rahlo zoprno in tudi do koče je še kar daleč .. zato se malce višje odločiva, da se spustiva nazaj dol do ceste in nadaljujeva proti prelazu .. Ja, ta spust po travi je pa tud zanimiv .. jah, ene parkrat sm malce zgrešu idealno linijo .. ampak na konc vseeno pršu dol do ceste.

Sledi še zadnji del vzpona po cesti, do prelaza .. aja, pa tile italijanski km so tud mal čudni ..al sm pa js čudn .. al pa vse .. ne vem .. Skratka najprej v klanec, zadnji del pa je ravninski, ampak se pa mal potegne vse skp .. še mimo jezerca in prelaz je tu ..

Z desne strani po travi .. se pripeljeva na tole cestico in takoj za tem še na glavno

Prvi cilj dosežen .. srečna sva oba
Passo Gavia 2652 m

Kar živahno je

Vreme pa; malce je zahladilo, kak oblak manj in kak sončni žarek več, bi prosu

Ooo .. kaj pa tole zdj .. ja, na zdravje a n

Pred spustom še fotka za spomin

Sedaj sledi še spust nazaj do avtomobila, ki je parkiran v Santa Caterini. Šlo je kar hitro in kot bi mignil, že sva dol .. jaa, to pa je .. precej hitreje, kot gor .. hahaa. še bi, šee ..

No, saj bo še .. tole je šele prva izmed treh kolesarskih tur .. Na poti do kampa se ustaviva še v trgovini, kjer si kupiva par stvari .. meni po glavi hodi hamburger in rad bi ga naredu za večerjo .. eee, rečeno storjeno ..

Okusna večerja .. pa sm mislu, da bo tole samo predjed ..

Trasa prve ture

Tako, ogrela sva se, sedaj pa naprej. Jutri naju čaka kraljevska tura na prelaz Stelvio. Seveda, ne bova šla po glavni cesti, ampak precej naokoli in med hribi. Traso ture imava naloženo na uri in upava, da ji bova uspešno lahko sledila .. Danes si tako privoščiva le eno pivo in potem hitro k počitku .. jutri bo naporno ..

Sobotna tura na prelaz Stelvio, bo podrobno predstavljena v drugem delu bloga, Bormio MTB 2022

Kraljestvo Konigspitze in Rifugio Pizzini, nedelja 12. junij

Ker je bila včerajšnja tura na Stelvio resnično maratonsko kraljevska, sva danes zopet malce dlje poležala .. a še vedno vstaneva dovolj zgodaj, da lahko brezskrbno opraviva še zadnjo mtb turo. Tele se še posebej veselim, saj se bova podala pod mojo najljubšo goro tod okoli .. šla bova v kraljestvo Gran Zebru ali Konigspitze, kjer se nahaja čudovita koča Pizzini.

Izhodišče si bova tokrat vzela še malce višje. Zapeljeva se v Santo Caterino in proti Rif. Pizzini. Po ozki in kar strmi cesti se pripeljeva na parkirišče, kjer parkirava. Do cilja sedaj ni več daleč in tole turo si bova res vzela čist u izi .. dan je ponovno lep in komaj čakam, da uzrem zasneženo goro ..

S parkirišča se podava v smeri Rifugio Pizzini, ki je v tem času še zaprta .. Že takoj na začetku, se cesta postavi močno pokonci .. kolo spet rineva v breg .. ker drugače pač ne gre ..

Šele čez nekaj časa se cesta položi tako, da lahko spet kolesariva ..

Veliko brezplačno parkirišče

Izhodišče imava tokrat kar visoko, preko 2000 m

Tule spet lahko kolesariva

Noro lepa pokrajina .. morda še najlepša od vseh treh dni

Pogled nazaj

Ledeniki se pospešeno topijo, vode dovolj .. za zdaj ..

Že tretji zaporedni dan .. me prevaža okoli, al pa js njega, sj ne vem ..

Pejmo počasi naprej .. cesta je lepa, a postaja vedno bolj strma

Sva že kar visoko .. pokrajina pa res čudovita

Potem pa se prikaže .. Gran Zebru ali Konigspitze 3851 m

Ja, nekaj je pa že za nama .. ampak, sva pri koči
Vrhovi zadaj pa so .. z leve:
Monte Giumella 3593 m, Punta San Mateo 3678 m, Cima Dosegu 3560 m,
Punta Pedranzini 3599 m in Pizzo Tresero 3594 m

Tole pa je pogled in pol .. tako je lepo

Scott Spark 960 in Konigspitze 3851 m

Rifugio Pizzini 2706 m

Gran Zebru ali Konigspitze 3851 m

Tako, sedaj pa nekaj besed o Gran Zebru / Konigspitze:

Konigspitze, italijansko Gran Zebru, je s svojimi 3851 m drugi najvišji vrh, v pogorju Ortlerja. S svojo drzno obliko že od daleč opozarja nase. Stoji na meji Južne Tirolske in Province of Sondrio v Italiji.

Prvi pristop na goro je bil opravljen 3. avgusta leta 1854. Gora je znana tudi po hujših nesrečah. Ena takšnih se je zgodila  5. avgusta leta 1997, ko se je smrtno ponesrečilo kar 7 ljudi.

Kljub tej črni statistiki, je gora deležna obiska in je spisala že veliko lepih in srečnih zgodb.

V vsakem pogorju si eno izberem za svojo in tu je to Gran Zebru / Konigspitze. Ne vem, po kakšnem kriteriju napravim izbor, preprosto me gora potegne in me prepriča, da je v tem okolišu najlepša in si zasluži malo več pozornosti. Že, ko sem jo prvič uzrl leta 2017, sem vedel, da je to gora, ki je name naredila malce večji vtis .. Skratka, Gran Zebru ali Konigspitze .. ko jo vidiš v živo, veš zakaj ...

Rif. Pizzini je kar velika .. ima tudi zimsko sobo

Smerne table za kočo .. ja, naprej se seveda še da, višje je namreč še ena koča

Vsi pogledi uhajajo tja gor

Sprehod po travi za kočo

Sedaj pa počasi nazaj dol. Seveda bo šlo bistveno hitreje. Torej zajahava kolesa in lepo previdno, spust v dolino. Za začetek morava čez vodo .. potem pa po lepi poti naprej .. a le do točke, ko ugotoviva, da sva falila .. no ja, se zgodi .. malo nazaj in vse je v najlepšem redu.

Matevž potegne prav do Santa Caterine, jaz pa itak nimam izbire .. grem do avta in potem dol. Pa mimogrede, cesta je v slabem stanju tako, da se nisem prav nič pritoževal ...

Izjemno mtb okolje ... noro .. naslednjič pa morda na 3300 +

Še dobro, da so ...

... in se vidimo naslednjič ... v to sem prepričan

Trasa tretje, zadnje ture

Tako, pa je za nama še zadnja mtb tura. Priznam, da mi je bila tale res noro dobra. Delovala je kot nekakšen balzam in proti utež včerajšnji kraljevski turi, ki je bila res nesramno dolga .. Všeč mi je bilo to, da se je dalo z avtom pripeljati precej visoko in po začetnem šoku, ko se je cesta postavila tako pokonci, da bi se lahko zaletel vanjo, se je v nadaljevanju tudi to poštimalo .. potem pa še pogled na meni najljubšo goro .. pa to je to ...

Na poti proti kampu dotočiva gorivo in se spotoma ustaviva še v trgovini. Mal sreče pa je bilo, namreč; midva prideva pred trgovino ob 15.14, trgovino pa so odprli ob 15.15 .. 

Ko se porihtava pa še večerja .. tokrat je bila to ena zelo dobra pica .. mmm, res je pasalo tole ..

Je bila dobra .. in ravno prav velika

Odhod proti domu, ponedeljek 13. junij

Vsega lepega je enkrat konec .. in vse lepo se enkrat ponovno začne. Moram reči, da je bil ta dopust res zelo aktivno preživet. Niti en dan počitka, še najbolj u izi je bila nedelja .. sobota pa itak .. naporna in tudi zelo lepa .. pravzaprav je bila vsaka mtb tura po svoje unikatna in ravno zato tako posebna.

Skratka, če imaš rad mtb ali cestne vožnje s kolesom, potem je Bormio pravi naslov zate .. 

Sledi vožnja proti domu, in sicer po isti varianti po kateri sva prišla sem .. torej, gremo še tretjič na Stelvio ...

Serpentine na Stelvio .. to je z druge strani, ki je še bolj strma kot ta iz Bormia

... in pričelo je deževati ..

 

Ja, morda še besedo dve o vremenu .. tiste tri dni, ko sva potrebovala sonce, sva ga tudi dobila. Še zlasti sobota je bila popolnoma brez oblačka ...

Na spodnji povezavi pa je še video.

Žal sem doma pozabil nastavke za kamero tako, da sem lahko snemal samo z roke .. in pa neki sem probu improvizirat .. ampak na koncu je vseeno uspelo nekaj tako, da bo za spomin ..

https://www.youtube.com/watch?v=fCoic5CbpAs

Hvala, da ste bili z nama do konca .. upam, da ste uživali. Midva sva :)

V drugem delu bloga pa bom predstavil kraljevsko turo na Stelvio ...

Passo dello Stelvio, sobota 12. 6. 2022

Lep pozdrav, Rok