nedelja, 8. maj 2022

Paklenica - gor proti nebu, maj 2022

 

Visoko nad sotesko in pogled na parkirišče, četrtek 5. maj 2022




Narodni park Paklenica, je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem. Razprostira se v Dalmaciji, v masivu Velebita. Dostop je lepo urejen, in sicer iz naselja Starigrad, kjer je tudi sedež uprave parka. Vstop v park je plačljiv.
Ime Paklenica izhaja iz poimenovanja smole črnega bora, paklina, ki so jo uporabljali za premaz čolnov in ladji in pa tudi v medicini (vir: wikipedia).


Ko je govora o Paklenici, potem je na prvem mestu plezanje. Tu je namreč pravi raj za vse, ki radi plezajo po navidezno neprehodnem svetu in navpičnih stenah. Za vsakega se najde primerna smer. Ene so lahke, druge pa izjemno zahtevne in že presegajo meje človeške zmogljivosti .. nenazadnje, nismo pajki, da bi lahko kar lezli .. no ja .. morda pa se motim ...
Tisti, ki ne sodijo v skupino plezalcev, bodo tu našli lepe pohodniške poti, ki vodijo na okoliške vrhove. Razgledi so izjemno lepi in nesejo vse do morja .. aja, saj smo na morju .. torej, najprej plezat in v hribe, potem pa skok v morje. Če pa to ni nekaj najlepšega ..
Seveda je opcija tudi kolesarjenje, tek, ... in še kaj bi se našlo. Skratka kdor bi rad užival in počel vse to, kar ima rad, potem je Paklenica pravi kraj.

Končno sem jo spoznal tudi sam, saj smo se v te čudovite konce odpravili v sklopu alpinistične šole Bricalp, kjer smo preživeli štiri nepozabne dni.


Življenje brez drznih dogodivščin, je prazno ...



Prvi stik s pakleniško skalo, četrtek 5. maj


Na pot se odpravimo v sredo, 4. maja po službi. Sama vožnja je potekala brez težav in v večernem času smo prispeli na cilj. Nastanjeni smo bili v apartmajih Vesna .. več o nastanitvi ob koncu bloga.

Naslednji dan se začne zares ... Paklenica je poznana po dobri skali in to bom potrdil. Je pa res, da zna biti skala tudi precej ostra in narebrena ... 
Pred nami je prvi dan plezanja in glede na to, da se naslednji dan obeta slabo vreme .. ja, bomo danes kar "garali".
Najprej se razdelimo po navezah in skupinah in se odpeljemo v park. Karta za 3 dni in s kartico PZS (50% popust), nas pride 50 HRK in še 10 HRK za avto na dan. 

Prva smer, ki nas čaka je Spit Bull. Po vodniku je označena s 5c, ob vstopu pa piše 6a .. Sam pojma nimam kaj me čaka .. sicer pa bom kmalu videl kako in kaj. Naj se Paklenica začne.

Dostop do smeri je nekaj minut hoje s parkirišča. Pod steno priprava opreme in vrvi ... se navežemo in prvi že pleza. Sledimo še ostali. Ja, tole pa bo ena lepa plezarija. Že prvi stik s skalo je imeniten, ampak lepo počasi, najprej se je treba malce ogret .. zdj bo pa šlo.

Na parkirišču .. treba najprej zrihtat opremo

Paklenica ... prvi vtis je zelo dober

Z osličkom na pot

Najbrž gre za oskrbo kake koče

Dostop do smeri

Ni treba prav visoko gor .. pogled na parkirišče

Vstop v smer

Prvi je že v steni in pleza

V prvem raztežaju .. tule se še ogrevamo

Smo že višje in tole pogled na parkirišče s prvega štanta,
ki je mimogrede zelo prostoren in udoben na široki polici 

Vedno višje smo .. drugače pa res dobra plezarija tole

Prečka .. moj mentor s katerim sem danes v navezi .. odlično nama gre

Kje je že parkirišče

Tako ja, še mal gor poglej in se nasmej

Po prečki sledi krajši abzajl .. potem pa spet strmo gor

Zdj pa sam še vrv potegne in greva naprej .. oziroma spet gor


Po krajšem spustu po vrvi pa sledi nekoliko težji del smeri. Tule je spodaj oznaka, ki napoveduje težavnost 6a .. če pogledamo v vodnik pa tam piše, da gre za težavnost 5c. No, kakorkoli .. skala za plezanje je dobra in, kot drugemu mi ni bilo pretirano težko .. povsem drugače pa bi bilo, če bi tole lezu naprej .. no, za kaj takšnega pa še nisem pripravljen. Mi manjka še kilometrine .. ampak bo tud to prišlo enkrat na vrsto .. Ja nč, če smo .. pejmo naprej ..


Tule gor .. uf .. 

Tule piše 6a .. pa naj bo tako ...

Tako pa sva prišla do izstopa iz smeri ...
Hvala mentorju, ker je res dobro poskrbel zame in vse čestitke za plezanje .. res obvlada

Rožce v skali

Sedaj pa že lahko rečem, da je parking daleč spodaj

Velika Paklenica .. tole je vse več al mn navrtano

Vsi smo srečno prispeli do konca smeri

Iz te smeri smo prišli gor

Pa še malo poziranja

Še en noro dober pogled v dolino proti parkirišču .. in tja dol je treba še sestopit


Sestopili smo lepo peš po poti oziroma melišču. Tudi pri sestopanju moramo biti previdni, da ne pride do zdrsa ali padca in s tem do poškodbe.
Spodaj je nato sledilo nekaj pavze, potem pa naprej .. smo šli še eno več raztežajno ..


Frikanje

Delovno je tule spodaj

Frikanje preko vode

Gremo še eno ...

Pogled dol ... js bi tud pir dele

Pogled gor .. tole mi pravi, daj do pira še dolga .. js pa čist suha usta


Druga več raztežajna smer, ki smo jo preplezali mi ni preveč odgovarjala. Morda zaradi utrujenosti od prve ali pa preprosto zato, ker sem vidu samo še pivo pred sabo .. ne vem, haha .. pa še vrv se je nesramno vozlala .. ne vem zakaj, ampak tako pač je ..
Drugače pa ja, tudi v tej smeri sem užival in se imel čist ok .. pa spet hvala tistemu, ki je plezal naprej.

Ko prideva dol pa .. pa .. ja pivooo .. uf, kaj je pa tole steklo po grlu dol. Po pravici povedano niti nism vedu, da sm sploh kj spil .. je pa zelo pasalo, res.

Tako, prvi dan je za nami in prvo srečanje s Paklenico prav tako. Moram reči, da sem navdušen in tudi prijetno utrujen. 
Tale pakleniška skala se zna kar zagristi v dlani .. zna ti kar dobro popraskat roke in obtolči kolena .. ampak vse to je del plezarije in nimamo kaj .. mal se pa že mora poznat ...



Raziskovanje okolice, na rahlo deževni petek, 6. maja



Naslednje jutro smo se zbudili v oblačen in moker dan. Priznam, da mi je kar pasalo, da bo današnji dan bolj u izi .. plezanje damo na stran, a to ne pomeni, da bomo cel dan lenarili .. kje pa ..
Plan je narejen in tisti, ki želi lahko gre na eno izjemno lepo in zelo zanimivo ferrato. Ko hodiš po jeklenicah visoko nad tlemi in se pozibavaš .. ja, mora biti kar zanimivo.
No, sam se temu odpovem in dobršen del petka namenim lenarjenju in počivanju. Popoldan pa se s še enim somišljenikom podam v rahlo deževen dan in v raziskovanje okolice. Priznam, da je bilo res lepo in tudi razgled proti morju je bil naravnost odličen ... in pa .. ja, skor bi pohodu eno kačo, ki je spominjala na en debel šlauf ... skoču k kenguru ene 2 m metra v stran .. Nejcu ni blo nč jasn, men pa tud ne .. kača pa lepo počasi odplazi, kot da ni nič ..


Po cesti 

Ob cesti

Zapuščena vasica in smerokaz

Pred zapornico


Med tem, ko dobršen del ekipe v tem trenutku uživa nekje drugje in spoznavajo eno zanimivo ferrato, se dva odločiva in se nameniva proti parku. Namen je bil, da si kupiva vodnik.
Podava se po cesti mimo parih zapuščenih hiš in že sva pri vhodu v park. Tu pa ... ja, takole je; zdj, če bi šla notri, bi nama skeniral karto in tako bi zapravila en dan .. čaki ti mal, samo po vodnik bi rada šla ... No, na koncu nisva šla naprej, saj nama je uslužbenec dejal, da ta isti vodnik prodajajo v Iglu športu, ki se nahaja doli v mestu .. ok, rešeno .. hvala in greva nazaj ..
Kaj pa čva zdj .. hm .. nekam je pa treba it al kk .. in greva malce v neznano. Po brezpotju se povzpneva na en kucl, ki se dviga nad mestom Starigrad .. razgled je bil lep, rahlo je deževalo, malce je pihalo in kača je bila debela ko en šlauf .. js pa odskoču kšn meter u luft in v stran ... torej, je bilo kar zanimivo ...

Razgled je lep

Nejc na skali .. js pa tud, sam da se tega ne vid ..

Skala zna bit precej ostra .. greva še malo gor ..

Jutri pa zopet tja not .. in nekam gor .. kdo ve kam, mo vidl ..

Za večerjo bodo slastne školjke ... ampak tele niso moje



Tako, pa je za nami tale deževni petek, ki pa vendarle ni bil pretirano moker in smo ga lahko izkoristili za aktivnosti na prostem. Bi bila kar dolga, če bi cel dan morali ostati doma .. je pa prav pasalo, ko ni bilo treba preveč hitet in se je dalo tudi kako kitico oddremat ... no, jutri pa je že nov dan in nova smer .. me prav zanima, kaj so nam pripravili mentorji ... nč, pejmo spat, da mo zutri spočit ...




Kanjonska smer ... orientacija, ocena ... sobota, 7. maj



V soboto se odpravimo novim dogodivščinam naproti. Vreme nam bo tokrat služilo, vsaj tako je videti. Po zajtrku se kaj hitro damo po navezah in se odpeljemo v park .. sploh ne vem, kaj me danes čaka, ampak sem pripravljen.


Že na parkirišču .. gneče nobene

Pri vstopu v Kanjonsko smer

No, pa začnimo .. videt je kr obetavno ..


Torej, pred nami je Kanjonska več raztežajna smer, ki se vije kar visoko gor. Menda težavnost ne preseže 3 .. a pozor .. orientacijsko je zelo zahtevna, kar je poudarjeno tudi v vodniku. Kaj hitro se lahko znajdemo v težji smeri, če na križišču smeri zavijemo narobe.
Meni osebno je bila smer zelo všečna in tokrat sem v plezanju res užival .. in ja, tudi mi smo se spopadali s težavnostjo, ki kar krepko preseže oceno 3 .. morda pa smo kje zavili narobe .. čeprav tega občutka nisem imel .. 
Kakorkoli, na koncu smo vsi prišli do konca in srečno sestopili nazaj dol. Še enkrat .. meni res lepa smer, ki bi jo še kdaj .. me vsaj ne bo več presenetila ..


Sledim

Pogled dol .. metri se počasi nabirajo

Pogled v sotesko

Povsod kamorkoli pogledaš, nekdo leze gor .. živahno je

Še eno fotko, potem pa varujem ... lep raztežaj

Rad pogledam malce čez rob

Pogled navzgor .. da ne bom samo dol gledu

Tista smer tam čez pa je že težja .. no, mi ne gremo tu gor

Razgled

V tem delu je bilo nekaj lažjega plezanja 

Nadaljevanje smeri

Še tule čez .. potem pa se počasi konča

Na izstopu .. sicer se da še naprej, ampak bo tole popolnoma dovolj


Tale smer je bila kar dolga, a tudi lepa in priznam, da sem užival. Sledil je še šodrast sestop in končno zasluženo pivo .. to pa je bila tista pika na i ... 

Nekateri so spodaj še veselo frikali, sam pa sem imel za danes dovolj .. recimo, da sem malce utrujen .. si bom pa vzel čas, da naredim še kako lepo fotko.


En mora napeljat vrv

Varujem, plezam

Ja .. kolk pa tole paše zdj a n ...

Tule je vedno živahno

Lep ambient .. tako za plezanje, kot za fotkanje

Pa spet gor

Tudi po teh previsih nad menoj, se pleza .. ja, eni so pač pajki ..

Mi smo veseli .. za nami je še en nepozaben dan


Ja, za nami je res lep dan, ki ga seveda še ni konec. Prijetno utrujeni se odpravimo nazaj do apartmajev, kjer sledi ena res dobra večerja.
Najprej nam postrežejo hladno predjed, za glavno jed pa je seveda riba, oziroma lignji .. kar si naročil, to si dobil in vse je bilo božansko dobro.


Tale narezek je bil res zelo zelo dober

Brancin .. okus pa božanski .. mmmm .. js bi še ..




Zadnji dan okusim še morje, nedelja 8. maj




Ko ti je lepo in se imaš fino, potem čas kar prehitro mine. Kot bi mignil in nedelja je bila tu. Ta dan so eni izkoristili še za plezanje, drugi pa smo si ga vzeli malce bolj v izi. Nenazadnje treba je tudi pospravit in uredit sobe ... tokrat bo to moja naloga.
Čisto za konec pa še skok do morja .. ja, pravzaprav smo na morju in prav je, da ga vsaj malo okusim.

Mammut .. zdj pa počivat

Diši po morju

Lep kontrast

Tule je res lepo ... še pridemo

Prijetna temperatura 



Paklenica je res raj za plezalce in tule se za vsakega najde nekaj. Tisti, ki ne plezajo se lahko podajo na čudovite pohodne poti in prav tako uživajo v lepih razgledih ... skratka, v te konce se res splača priti.

Nastanjeni smo bili v apartmajih Vesna, tik ob glavni cesti in takoj zraven Dinkota. Lahko rečem, da so za nas res lepo poskrbeli, lastniki so prijazni in ustrežljivi.
Da o ribi, ki so jo pripravili tu sploh ne govorim ..

Uživali smo člani alpinistične šole Bricalp

Lep plezalni pozdrav, Rok


Vodnik .. poln je enih smeri .. in naslednje leto bo že star, nov pa na policah


Ni komentarjev:

Objavite komentar