Triglav in zimski vzpon na vrh

 

Kredarica s Triglavom

Zimski vzpon na Triglav je vedno nekaj posebnega. Takrat goro doživiš drugače, kot v poletni sezoni. Razgledi in pogledi so bistveno bolj čisti, ni se treba bati, da te bo preganjala kaka vročinska nevihta. Tudi pretirane gneče ne bo, čeprav je obisk lahko izjemen, sploh ob lepem vremenu in dobrih razmerah.

Lepo je, ko so poti pokrite s snegom. Takrat ne iščeš markacij, ampak samo slediš shojeni poti, ki vodi do vrha. Ni mukotrpnih melišč in borovčkov, kjer puhti vročina ... 

Če si peš in če je v bližini potegnjena smučina, ne hodi po njej. Tam je zato, da jo uporabljamo turni smučarji pri svojem vzponu.

Beseda in fotografija se vselej lepo prepletata in dopolnjujeta. Tokratni blog zapis je namenjen naši najvišji gori. Glavno besedo bodo imele fotografije in naj one povedo, kako je bilo.

Uživala sva Jan in Rok ter ostala družba, ki je ni bilo prav malo.

Radovna

Izhodišče tokrat prav v Radovni. Parkirišče v Kurji vasi je bilo namreč že polno, ob cesti pa ne bom puščal avta. Tura se tako kar lepo podaljša, a nič zato.

Ja, daleč je še ...

Pri Kovinarski koči v Krmi

Nekaj podrtega drevja v gozdu

Snega je res še zelo veliko

Dan je naravnost čudovit

Pozdrav soncu

Pod Prgarco

Pobočja nad Prgarco
Tule dol sta prismučala dva prjatla ... užitek na višku, smuka odlična :)

Kurica tam zgoraj je povsem zalita

Macesni uživajo na sončku

Pogled na Kalvarijo

Znani vrhovi v ozadju

Avtocesta - Kalvarija

Prečka na vrhu Kalvarije, tule so prav prišli srenači

Razgled je res lep

Vrh Snežne konte 2342 m

Pot do sedaj poteka brez težav. Sneg je lepo uležan in špura je lepo potegnjena. V zgornjem delu so zelo prav prišli srenači, saj je bila smučina bolj trda.

Na Kalvariji srečam še dve kolegici, ki ju že dolgo nisem videl. Ej, lepo da smo se vidli a n :)

Med vzponom pa se mi je zazdelo, da sem zaslišal en krik. Najprej seveda pomislim, da je bil to krik veselja in zadovoljstva ob smučanju ... a kmalu vidim, da temu ni tako. Na žalost je prišlo do poškodbe in stekla bo reševalna akcija.

Naj kar takoj povem, da je šlo za poškodbo gležnja in, da so ponesrečenko že takoj na mestu nesreče dobro oskrbeli prijatelji, ki so bili z njo in poskrbeli, da ji je bilo čim bolj udobno. Vsakemu izmed nas, ki hodimo v gore, se lahko kaj zgodi. Tule ni šlo za nikakršno izzivanje, ampak zgolj za nesrečni trenutek. Razmere ta dan so bile namreč zelo dobre, če ne že kar odlične, a nesreča res nikoli ne počiva ...

V gorsko tišino je kmalu zarezal zvok motorja in naznanil olajšanje. Bolečina bo kmalu pozabljena ...

Res, gorski reševalci so ljudje z velikim srcem, ki vedno priskočijo na pomoč, ko jih potrebujemo. Na kraj jih je pripeljal helikopter Bell 412, v lasti Slovenske vojske. Ko jih je odložil, se je dvignil do Kredarice in tam počakal ... Na poziv pa zopet odletel, pobral ponesrečenko in reševalce, ter odletel v smeri bolnišnice na Jesenicah. Konec dober, vse dobro :)

Sam pa sem seveda izkoristil trenutek in naredil še kako fotko.

Zasliši se težko pričakovani zvok motorja

Vedno bližje je

Najprej zaokroži, da vidijo situacijo in mesto nesreče

V svojem poslu so piloti Slovenske vojske res pravi mojstri.
Vse pohvale in hvala, ker vedno pridete ...
Takole je odložil reševalce, ki so se nato povzpeli nekaj metrov višje, kjer je bila ponesrečenka in njeni prijatelji, ki so bili ves ta čas z njo ...

Odletel je na Kredarico

Tule so počakali, na desni pa je klopca z velikim srcem ... za vas ...

Videti je precej temačno ... a verjemite, da ni ...

Kredarica s Triglavom

Utrinek

Helikopter Bell 412

Stalna posadka v  helikopterju: 2 + 1

Dolžina: 12, 7 m

Širina: 4, 57 m

Najvišja hitrost: 241 km/h

Najdaljši dolet: 745 km

Hitrost vzpona: 420 m/min

Ni minilo dolgo, ko se je zopet dvignil v zrak, naredil krog, pobral vse vpletene in jih odpeljal v smeri bolnišnice na Jesenicah, kamor običajno prepeljejo ponesrečence s teh koncev.

Kot že rečeno, konec dober, vse dobro.

Srečno

Naredil bo krog

Točno v smeri Snežnika

Gre nazaj

... še malo ...

Lepo se vidi toplota od motorja

Vsem en VELIK HVALA ... ker ste, ker pridete in ker pomagate ... brez vprašanj ...

Tako. Sedaj sem imel priložnost v živo spremljati, kako poteka reševanje. Moram reči, da mi ni bilo vseeno in sem z mislijo vendarle bil tudi s ponesrečeno turno smučarko. Bolečina je najbrž bila neznosna, a naše telo premore marsikaj. Tole se je, na srečo vseh, dobro končalo.

Jaz pa že pogledujem proti vrhu ...

Noči v gorah so vselej lepe, pozimi pa sploh. Sneg, mesečina, zvezde ... oblaki, veter in čisti razgledi na svetlobno onesnaženje tam daleč spodaj v dolini ...

Nočni utrinek na Kredarici

Pogled proti Gorenjski

Še nekoliko bližje

Lučka Ledlenser XEO 19R sveti res noro dobro

Sedaj pa sledi vzpon na Triglav. Pozimi, ko je sneg, je še toliko bolj zahteven, a hkrati tudi lep in prav poseben. Običajno na poti ne bomo ne bomo srečali veliko klinov in jeklenic, ker bo vse pod snegom ... lahko pa se zgodi, da bodo vendarle zunaj, vsaj na določenih mestih.

Najtežja mesta ob vzponu so na Malem Triglavu, in sicer že kmalu spodaj. Kdor tule ni 100% prepričan sam vase, naj se obrne. Višje greš, težje bo ... in, če vemo, da je najtežji sestop, potem je prav, da odločitev sprejmemo še pravi čas ... 

Žari

Kar se mene tiče sta prava gornika in planinca, ker sta pravočasno obrnila ...
Fanta nič ne de, gora ne bo nikamor šla in priložnosti za vzpon bo še dovolj.
Je pa ena izkušnja več ... pohvalno za tole ...

Kot že rečeno, če ne gre se je bolje obrniti. Sam vedno pravim, da se je treba bat tistih, ki se v gorah ne znajo ali nočejo obrnit, če in ko je to potrebno. Višje se gre, težje bo in težje bo potem šlo nazaj dol ... višje se bo šlo, težje bo, če bomo klicali pomoč in kasneje bodo pri nas. Zato še enkrat ... na zgornji fotografiji sta dva, ki za moje pojme vesta kaj delata ... predvsem pa ne rineta v težave.

Kredarica ... še vedno je lepa

Tule se začne zares

Najprej sledi že znana strmina, ki se zagrize v breg Malega Triglava. Od tu naprej moramo biti 100% zbrani. Obvezna oprema pa: dereze (tiste prave prosim, ne derezice ali bog ne daj verižice); zelo sta priporočljiva dva cepina (dobro je, če sta pritrjena s trakom na pas); čelada; tole rokavice; topla oblačila in veliko dobre volje :)

Tudi, če ni sonca je lepo

Še zadnje priprave

Sneg je dober, shojeno je ... počasi naprej

Razgled s poti

Pogled navzdol

Tokrat je ključno mesto tule in še malo naprej !!!

Pogled navzdol ... previdno tule !!!

Nadaljevanje ponudi še nekaj malega ledu in presenetljivo tudi varovala

Pogled proti Kredarici

Proti vrhu Malega Triglava

Razmere za vzpon so bile ta dan res dobre. Oblačna koprena je zakrivala sonce, da ni moglo opreti v steno in s tem povzročiti mehčanje snega. Tokrat gremo gor res brez skrbi, da bi se razmere lahko poslabšale ... pa še obiskovalcev je bore malo. Brez težav smo se lahko srečevali.

Razgled ostaja lep

Na Malem Triglavu

V nadaljevanju sledi že znani greben, ki pa je pozimi vedno drugačen

Greben Malega Triglava

Pogled nazaj na greben Malega Triglava

Na grebenu je ozko, zato previdno tule čez

Dolina Vrata ... kmalu bo tudi tam spodaj postalo živahno .. če ni že ..

Še zadnji del vzpona, kjer bo potrebno še nekaj zbranosti

Evo, izmena gre dol, druga prihaja gor ... da Aljaž vendarle ne bo sam

Triglav 286? m

Razgled z vrha je res izjemno lep

Snega je še dovolj

Pogled proti zahodu

Kredarica z vrha ... slika je seveda približana

Tale fotka je za vse Notranjce ... pa upam, da se tud mi vidimo kaj kmalu, cajt je že, cajt ...

Krn 2244 m

Škrlatica 2740 m

Dolomiti na obzorju ... Upam, da se letos vidimo, želja je ...

Tako, počasi bo treba nazaj dol. Sestop je težji, kot sam pristop zato moramo biti še malce bolj previdni. Ampak se da, lepo počasi, brez divjanja ...

Sestop po grebenu

Že na Malem Triglavu in pogled nazaj proti vrhu

Tule se sedaj začenja težji del sestopa ... nekaj snega, nekaj skal in nekaj ledu !!!

Prečka in na koncu strmo navzdol ...

Varovala so zunaj in so v pomoč, a previdno tule dol !!!

Sledi nov strm spust

Pogled nazaj na prečko

Led na poti !!!

Tale prečka ne povzroča težav

Še malo, še malo ...

Malo za šalo, malo zares ... ampak tole je mnde najtežji in najbolj zoprn del vzpona na Triglav
Kdor je že bil gor, ta ve ... kdor še ni bil, bo pa vidu ;)

Kaj reči ... Še en Triglav je za menoj, no, če dobr pogledam sta kar dva :)

Tako, vzpon in sestop sta uspešno zaključena. Vsi, ki smo se danes povzpeli na vrh, smo se srečno vrnili nazaj in to je najbolj pomembno.

In kot vse kaže, se bo sedaj pokazalo tudi sonce. Vesel sem ga, ker bo vsaj malo zmehčal sneg in bo smuka v dolini tako še boljša. Do takrat pa .. grem naredit še kako fotko.

Klasika brez katere ne gre

Razor 2601 m

Škrlatica 2740 m

Jalovec in Mangart

Triglav 2864 m + sneg

Še zadnji pogled tja, kjer sem doma

S Kredarice je potem sledila imenitna turna smuka in to vse do izhodišča. Smuka je bila res dobra, saj je sneg ravno prav popustil in ni bilo preveč trdo.

Zimski Triglav je bil, je in bo tudi v prihodnje ... nekaj posebnega. Zagotovo se še vidiva :)

Že v Krmi

Še video zapis:

https://www.youtube.com/watch?v=x428v1dgHiI&t=337s

Hvala za vaš čas in lep gorski pozdrav, Rok