Trije vrhovi, za tri turne smuke - Karavanke

 

Turni smučar se vzpenja proti vrhu
Hruški vrh, 9. 1. 2021

Toliko snega, kot ga je letos v začetku januarja, bojda ni bilo že celih 43 let. To je kar dolga doba in samo upamo lahko, da se takšne zime ne ponavljajo samo na vsakih 40 let ... Naslednje leto si želimo še eno takšno in naslednje še eno, pa še eno in tako naprej ...

Zakaj? Zato, ker je zima nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi; ker zima ponuja neskončne užitke na snegu; ker so gore tako izjemno lepe, ko so zasnežene; ker ... no, še bi lahko našteval ... in prav zato si želimo, da bi zime bile prav takšne. 

A vendar vemo, da se to najbrž ne bo zgodilo ... upamo pa lahko ...

V tem blog zapisu bom predstavil tri čudovite turno smučarske gore, ki se nahajajo v zahodnem delu Karavank. Prav vse so izjemne in prav vse so ponudile nepozabne trenutke na snegu. Ena pa je še posebej izstopala, saj je sodelovalo tudi vreme. Šele takrat se pokažejo vse lepote zime in takrat je vsaka beseda odveč ... stoj in glej ... 

Blog je morda nekoliko daljši, a nič zato. Takšni prizori v gorah so bolj redki ... toliko snega ni bilo, kot že rečeno, celih 43 let.

Uživajte, tule so: Korenščica, Dovška Baba in nepozabni Hruški vrh :)

KORENŠČICA 1764 m - megla ni ovira, če je snežna podlaga prava, 3. 1. 2021

Že smo v novem letu in prav je, da izkoristimo vsak dan, ki nam je ponujen. Ko mi dan prej zazvoni telefon sem bil kar vesel, da je bil na drugi strani nekdo, ki pozna zahodni del Karavank. Tako pade odločitev, da greva pogledat, kakšne so razmere na Korenščici. Priznam, da nimam pojma, kje točno se nahaja ta vrh, a to niti ni pomembno. Pomembno je, da kolega ve, kam se gre :)

Izhodišče je Dom na Pristavi. A ker je cesta do doma zasnežena, sva avto pustila nekoliko nižje. Vreme bolj ko ne megleno, a vendar ostaja vsaj malo upanja na kakšen sončni žarek. Snega je več kot dovolj in eno je gotovo ... danes se bo smučalo, ooo jaaa, smučalo se bo :)

Začetek ... megla in sneg

Kot kaže, bo danes tule kar nekaj turnih smučarjev

Vzpon po cesti

Takole zasnežene se vidi bolj redko

Kako je lepo ... res prava zimska idila

Tudi sivina ima svoje čare in bela postane še bolj hladno zimska

Močno so zasnežene

Kljub megli je obiska veliko

Potem pa se začne odpirati

Takoj postane lepše

Bela postane bolj bela, če je ozadje modro

Nadaljujeva naprej proti vrhu

Med tem se ponovno zapre ... razgledov tokrat ne bo, bo pa zato smuka, to pa je tisto po kar sva prišla

Finska ... ja pa kaj še, Slovenija ima tudi takšne prizore

Beli stražarji

Vrh se že vidi ... tudi nebo je blizu, a hkrati daleč ..

Sledila je izjemna turna smuka po pobočju in med drevesi. Končno pršič in to v ogromnih količinah. Po takšni podlagi je smuka res pravi užitek.

Tudi vragolij ni manjkalo in moram reči, da je res mojster ... js vem, da ne bi tega počel, ker bi se najbrž polomu hehehe ...

Čas za vragolije

Ejga teg zdj a n ... norc hahaha

S pa k Jeti ... hahaha .. 

Šeee ... no dobr, pol pa še ...

Noro ... taj pa lepa ..

Toooo, pristanek na nogah ... bravoooo :)

Evo toj tooo ... zdj pa sam še gas do dna

Vse skupaj je bilo tako dobro, da se še enkrat povzpneva proti vrhu. Sicer sva iskala modro nebo in kak razgled ... Seveda ga ni bilo, je bila smuka še enkrat več izjemna, čeprav je bilo že kar zvoženo. Sneg še naprej ostaja rahel in puhast, torej smučine ne motijo ...

Ko spijeva pivo, se obema prikaže modro nebo in takoj gasa nazaj v breg
Ajooo ... a mi je treba tega ...

Precej je že zvoženo, a to ne moti preveč saj je sneg še vedno puhast

Kako je lepo in kako je vse belo ... nič, greva nazaj dol, neba ne bo ..

Med drevesi je tud fino

Ko si vesel ti je dovoljeno, da skačeš od veselja :)

Korenščica je res imenitna gora za turno smuko, le snega mora biti dovolj. Letos ga vsekakor je in zato je bila tale tura naravnost čudovita. Vreme sicer ni bilo najlepše, a kaj hočemo, ne mor vsak dan sneg it pa sonce sijat ... Bo naslednjič lepše.

Mitja, hvala za klic in hvala za tole turo ... uuuu, se že veselim naslednje .. pa poklič spet kj, čimprej :)

DOVŠKA BABA 1891 m - bela pot me vodi na goro, 7. 1. 2021

Dovška Baba je zelo znana gora, ki ponuja izjemna pobočja za turno smuko in bordanje. Tokrat se na vrh odpravim čisto od spodaj, saj parkiram na urejenem parkirišču tik ob glavni cesti. Lahko bi se zapeljal še nekoliko višje ... no, bo pa smučanja nekoliko več. 

Pa še prjatu gre prvič tule gor ... pa naj gre čist s podna ...

Triglav 2864 m

Kukova špica 2427 m

Jutro je res najlepši del dneva

Sonce in sneg

Počasi se odpirajo razgledi

Res je lepo, res ...

Višje si, lepše se vidi

Vzpon po cesti

Jase so si zelo podobne ... hiška, čistina in lep razgled

Čudovit pogled na zasneženo dolino Vrata

Triglav z okolico

Stenar in Križ ... tule se bo smučalo še globoko v maju

Mimo hiške, snega vedno več in več

Tule spet v gozd ... le koliko bo podrtih dreves ... hm ...

Samo spodaj je še nekaj zelene barve

Bukev pa je skoraj povsem bela

Še malo in se bo zravnalo

Tako, ogrela sva se, zdaj pa se začne vzpon proti vrhu Dovške Babe

Kot v pravljici ... tisti ta zimski, a veš ...

Pogled nazaj

Višje se že oblači ... hm, a bo spet megla ...

Ampak tule spodaj je še sonček

Vse je še nedotaknjeno

Pogled nazaj na prehojeno pot

Snežene so najlepše

Višje greš, več je snega ... pa sva še vedno precej nizko

V nadaljevanju se je potem pooblačilo, a tudi to ni pokvarilo lepe zimske idile. Na drevju je bil ob snegu še ivje, da je bilo res vse belo. Sicer se ne bi branil kakega sončnega žarka in modrine neba, a tako pač je. Vreme gre svojo pot. Morda pa proti vrhu še kaj ponudi ... bomo videli.

Vzpon po cesti

Zelo so obtežene in marsikateri vrh ni zdržal teže snega

Znani ovinek v levo

Pobočja na drugi strani so nevarna ... preveč nevarna, da bi se jim približal !!!

Nadaljujeva po cesti

Opazovalnica

Ooo, sonček ... pa je takoj lepš ...

Bela pot

Nedotaknjena belina

No, kdo bi se rad podpisal tule :)

Včasih oblaki poskrbijo za zanimivo igro svetlobe

 

Pogled proti zasuti koči

Bela stražarja

Vršno pobočje, tule še povsem nedotaknjeno

Prihaja oblak in z njim megla ... kot, da sm pričakoval kaj drugega ...

Ah ti moj ARSO ... pa sj te mam rd ... 

Sledila je zopet odlična turna smuka, a tako kot zadnjič, je tudi danes megla precej zmanjšala vidljivost. Je pa zato snežna površina ostala puhasta in smuka je bila en sam užitek.

Nižje prideva iz megle in potem je sledilo nekaj gozda in cesta. Skratka, bilo je lepo, a zgoraj brez ... razgledov. Sedaj se že resno sprašujem, če sem se komu zameril, ker enostavno ne pridem do sonca. Morda pa naslednjič ... kdo ve ... morda celo z obrestmi ... mo vidl ...

Sam še lučke se manjkajo ... ma kdo ??

V tem delu so vedno plazovi čez cesto !!

Najlepše so, ko so bele

Teža snega je velika

Pomlad je še daleč

Odlično je bilo ... sedaj pa sledi še spust po cesti

Tudi ta tura je bila zelo dobra. Vreme je bilo za spoznanje boljše, na začetku je kazalo celo zelo dobro, a se je kasneje pokvarilo. Važn, da je prjatu užival, škoda edino to, ker ni bilo razgledov z vrha. Pa nič zato, se bo šlo pa še enkrat.

HRUŠKI VRH 1776 m - končno tudi vremenska pravljica, 9. 1. 2021

Pravijo, da gre v tretje rado ... pa poglejmo, če bo kaj nebeške modrine in sonca. Še prej pa telefonski klic in ko slišim, kdo je na drugi strani, se mi kar zasmeji. Ja, tole bo spet ena povsem nova tura in nova zgodba. Karavanke so res čudovite in ne vem zakaj jih šele sedaj odkrivam. In imam veliko srečo, da to počnem z nekom, ki je tam praktično gor rasu ...

Torej, pred nami je popoln dan, ki je presegel vsa pričakovanja. Tule bodo slike povedale vse, zato predlagam, da se kar odpravimo :)

Plaški rovt in pogled proti Golici in Kleku

Odpre se pogled proti Golici

Pot gre skozi gozd

In naprej po cesti pod ukrivljenimi drevesi

Odpre se pogled proti Julijskim Alpam

Razor na obzorju

Rjavina in Triglav

Martuljška skupina ... kako je lepa ...

Ena izmed mnogih planin

Evo ga ... pravi, da ima dost vzpona ... treba mal popestrit tole

Zgleda obetavno ...

... tole pa booo ...

... je že na glavo ...

... in uspelo je ... popoln obrat in pristanek, bravo :)

Tule je Mitja malo, al pa zelo popestril vzpon. Po nekaj poizkusih je uspel popoln obrat. Bravo, js vem, da mi ne rata ... pa če bi še zdj skaku gor ...

Vzpon nadaljujeva po cesti do naslednje planine. Višje se gre, bolj je vse belo. Kaj takšnega ne vidiš ravno pogosto. 

Že tule spodaj je lepo

Klek v vsej svoji belini

Al kot je reku prjatu: "Tega na Pokljuki ni" ... pa še prav ima ... poglej to, noro ...

Še ena čudovita planina, zadaj Klek

Neverjetno lepo je tule ... in ja, prvič sem v teh koncih ...

Pogled nazaj

Kako so bele ... kako so lepe ...

Počasi greva naprej ... se pa sprašujem, ali je lahko še bolj belo ...

Pogled na prehojeno pot

... ma nee nooo ... pa poglej to ...

Sedaj je pred nama še zgornji del. In res me zanima ali je lahko še bolj belo, ker že tole tule je nenormalno ... ampak ja, videli boste, da je lahko še bolj belo in če k temu dodam še modro nebo, potem je tale dan vremensko popoln ...

Sj sploh nimam besed ... sem pa zelo zelo vesel, da sem se včeraj javil na telefon ...

Pogled proti Triglavu

Hruški vrh

Daleč najslajši podpisi ...
Men se smeji in to zeloooo :)

Triglav 2864 m

Kako so bele ... ne morm vrjet ...

Pravljično zasuta hiška

Še z druge strani

Pogled na prehojeno poti in Hruški vrh

Zadnji del poti nadaljujeva po grebenu. Razgledi so naravnost čudoviti ... vsa ta nora pobočja, ki kar kličejo po tem, da jih popišemo. Naj na tem mestu seveda povem, da je potrebna velika previdnost, da ne pride do nesreče !!!

Sedlo Rož'ca ... če sem si prav zapomnil ... Razgled pa ... no, takšen ...

Čudoviti Klek

Js mam usta do ušes ... dan je enostavno popoln ... jaaaaa

Triglav na obzorju

Čudovita zimska idila

Proti Hruškemu vrhu

Js si res ne predstavljam, da bi bil sedaj doma ... mislm .. ne ne ... zato še enkrat ...
Hvala za včerajšnji telefonski klic :)

Mi smo v raju ... 

Pogled proti Kleku in Stolu

Že smuča, že uživa ... tako za ogrevanje malo ... tisto ta boljše pa šele pride :)

Pogled proti znani Dovški Babi

Tako, nekako sva se prvlekla do vrha. Pot je bila izjemno bela ... potekala je povsem brez težav in bila je res prava poezija. Tudi ljudi se je nabralo kar nekaj. Kako tudi ne, ko pa je dan tak, da bi bil greh, če bi ostali doma.

Sedaj sledi tisti najslajši del. Sedaj sledi tisto po kar sva pravzaprav prišla. Prišla sva po pršič, prišla sva po eno nenormalno noro turno smuko in prišla sva uživat. Če rata še kaka fotka, pa še tolk boljš ... Z veseljem jih delim z vami vsemi ...

Torej, gremo smučat, gremo uživat, gremo powdrat ... :)

Mitja v akciji ... in ja, toj šele začetek ...

Lj ta powder ... bolanoooo ... haaaahaha

Sj nimam kj rečt ... res ne .. toj poezija ...

... jihaaaaa :)

Zdj pa še js pridem za tabo ...

Tole je bila noro dobra smuka ... noro ... Sedaj sva se povzpela proti Dovški Babi, kjer sva opravila še en spust ... po pršiču, kaj pa druzga ...

Tule dol sva prismučala ... pršiča za izvoz, razmere več kot odlične

Vzpon in pogled proti Kleku

Tole so izjemni tereni za turno smuko in bordanje

Med vzponom ... naj povem, da je precej mrzlo

Tule se mi je spet zelo smejalo

Dovška Baba

Zopet na grebenu in pogled proti Kleku

Jihaaaa ... ponovno powder pod smučmi ... gasaaa :)

Je reku, da se sam še podpiše ... pol pa damu ...

Jihaaaaa ... tooooo ... 

Poglej ta spust ... 

No takole pa sm js uživu in vrisku zraven :)
Mitja, hvala za fotko

Po tem spustu, je nato sledil en zelo mukotrpen vzpon. Namreč, zaradi mraza lepilo na kožah ni več prijelo in del vzpona sva opravila peš ... seveda se je prediralo do ... no ja vemo do kod se predira, ob takšni količini snega ...

A gorenjska trma se ni dala in oba sva se privlekla do sedla. Od tam pa lepo spust in to vse do avta. 

Prvi blog v tem letu nosi naslov: Tri gore, za tri turne smuke. In naj gre leto naprej v tej smeri. Snega je res v izobilju in nekaj teh utrinkov ste bili ravnokar deležni, če ste seveda zdržali do konca bloga, ki je, to priznam, nekoliko daljši ... a pri takšnih prizorih je škoda, da bi šparal s posnetki.

Hvala Mitja za prvo in predvsem tretjo turo. Vesel sem, da si mi pokazal, kaj so pravzaprav Karavanke in kaj vse ponujajo ob takšnih razmerah. Še danes sem hvaležen, da smo se srečali na Oltarju ... če se ne bi, potem teh krajev ne bi spoznal.

Na Dovško Babo pa sem popeljal Jana, ki je končno okusil tisto pravo turno smuko po pršiču.

Obema hvala za družbo :)

Se pa že veselim naslednjih turno smučarskih tur, ki jih letos res ne bi smelo manjkati. Ob takšni količini snega, bomo smučali še globoko v mesecu maju, da ne rečem v juniju. 

Zelo si želim, da bi lahko prišli tudi prijatelji z drugih regij, da bi še oni uživali na snegu ... js ostajam optimist, da se kmalu vidimo ... saj bo :)

Lep snežni pozdrav, Rok