Biti zraven, ko se prebuja nov dan je neprecenljivo...jutro te lahko ujame kjerkoli, globoko v dolini, še lepše pa je, če ga prehitiš in si pred njim na vrhu.
Veličina ujetega jutra na vrhu gore mi pomeni največ. Takrat dobim vse, kar si človek lahko zaželi, pa čeprav traja le trenutek in potem izgine v nov dan...v nov dan, poln lepih in nepozabnih doživetij, v tem čudovitem gorskem svetu.
petek, 21. avgust 2020
Švica 2020, 2. del - Alphubel 4206 m
Težko bi našla lepši dan
Alphubel 4206 m, sobota 15. avgust 2020
Tako, pred nami je še drugi del bloga, Švica 2020 in ta bo prinesel izjemno lepo in kar dolgo turo v svetu štiritisočakov. Ker je bilo vreme ta dan res lepo, so bili tudi pogoji za fotografijo izjemno dobri in to se bo videlo v nadaljevanju bloga. Včasih se moram tudi sam malo pohvalit :)
Že včeraj je padla ideja, da bi se danes lahko povzpela na dva vrhova, ki presežeta mejo 4000 metrov. Glede na to, da je Allalin dokaj blizu, s tem ne bi smelo biti težav.
Pač tako je to, če s seboj vzameš mladega, nadebudnega in hribov lačnega Gašperja.
Priznam pa tudi sam, da običajno ne grem samo na enega ... če se le da, grem tudi jaz vsaj dvakrat čez mejo 4000 ... in zakaj bi tokrat moralo biti drugače. Ne bo. Razlika bo samo v tem, da bosta oba vrhova padla v enem dnevu. Sicer pa sem tudi to že počel v preteklosti ... Signalkuppe in Punta Parrot pred tremi leti.
Ja nič, najbolje, da kar gremo :)
Uživala, trpela in se mučila: Gašper in Rok
Sobota, 15. avgust je dan Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren ali velika maša in na ta prazničen dan, opraviva to čudovito turo. Že dan prej dobiva vse potrebne informacije, si spakirava vso opremo in samo še čakava, da budilka zazvoni ... drrriiinnnn ... ura je 4.00 ...
Najprej zajtrk in nato kar hitro pot pod noge. Za začetek na avtobus, ki naju bo zapeljal v Saas Fee. Potem pa naprej na gondolo ... še pred tem pa kupit vozovnico za vlakec ... 45 CHF pa samo v eno smer greva ... maaah, nj vm bo ...
In ko stopiva na sneg .. ja, potem pa se začne. Dan bo ne le lep, ampak božanski :)
Čakamo, da gremo na vlakec
Hvala za vožnjo ... drobiž pa kar obdrži ...
Pozdrav soncu ... kako sem te vesel
Nebo ni samo modro ... tudi oranžno zna biti
Allalinhorn 4027 m, najin prvi cilj danes, ki velja za enega najlažje dostopnih
Drugi in glavni cilj danes, vsaj kar se vrhov gora tiče
Taschhorn 4491 m in Dom 4545 m
Mittelallalin in Allalin v ozadju
Takole je najlepše začeti dan
Tja gor nekam naju bo poneslo danes
Izhodišče za Allalina in smučišče, ki tu obratuje skozi vse leto
Še pogled nazaj in sedaj se tura lahko končno začne, ura 7.00
Ko naju vlakec pripelje na vrh in, ko stopiva ven na zrak ... Uf, tole pa je balzam za oči. Smučarji se seveda poženejo na trening in se za nas ne menijo kaj dosti. Ampak, bomo pa mi bolj uživali kot oni. Najprej je torej potrebno prečiti zgornji del smučišča. Pazimo, da nas kdo ne povozi ...
Na koncu smučišča se naveževa in nato v gosjem redu naprej. Ljudi je precej. Kako tudi ne, sobota je, dan je lep in vsi smo željni norih razgledov. Kot kaže, bo na Allalinu kar precejšnja gneča.
Nič, gremo na Allalina 4027 m. Najprej na Feejoch ...
Naj povem še, da je pot potekala brez posebnosti. V zgornjem delu je sicer manjša razpoka, ki pa ne predstavlja težav ... razen, če niste štorasti ...
Uf ... zgleda, da bo en mjčkenu gužve
To so zihr vsi tisti, k so naju prehiteli dol, k sva kupovala karto za vlakec
Očitno je, da sva skoraj zadnja v koloni ... imava pa zato tale božanski razgled
Pogled na ledenik in smučišče
Pod Alallinhornom je znano smučišče, ki obratuje skozi vse leto. V tem času je seveda namenjeno treningom smučarjev, ki se že pripravljajo na prihajajočo sezono.
Seveda se najde tudi kaj prostora za vse tiste, ki brez smučanja ne zdržite prav dolgo, ali pa si enostavno zaželite poletne smuke.
Lahko se zgodi, da boste tule gor srečali kakega svetovno znanega alpskega smučarja ali smučarko, ki pridno trenira med vratci.
A večina od nas tole smučišče le preči, preden se poda na katerega izmed vrhov tod okoli.
Razmere za vzpon so naravnost fantastične
Mimo razpok
Razgled s Feejocha na Strahlhorn 4190 m in Rimpfischhorn 4199 m
Ko prispeva na sedlo Feejoch, se odprejo razgledi. Pa rees so nori no. Pred petimi leti sem bil prvič tu, pa navdušenje zdaj ni nič kaj manjše, kot je bilo takrat.
Na tem sedlu je pomembno križišče. Levo nadaljujemo proti Allalinu, desno pa se odcepi pot proti vrhu Feekopf 3888 m. Midva najprej zavijeva levo in se podava proti prvemu današnjemu vrhu.
Gneča je res kar velika, zato ne izgubljava preveč časa in tudi pot, ki je pred nama, je še zelo dolga.
V tej smeri bova nadaljevala kasneje
Prihajajo nove naveze
Pogled na izjemno Mischabelgruppe, kjer je najvišji Dom 4545 m
Midva se bova danes povzpela še na Alphubel 4206 m, to je najbolj bela gora v sredini
Do vrha Allalina sledi le še sprehod, ki ima na poti eno krajšo razpoko. Zadnji del pod vrhom je potem nekaj malega brez snega ... še zavoj v levo in sva pri križu na 4027 m. Vrh doseževa pred 9.00 uro, kar pomeni, da sva za pot porabila manj kot dve uri.
Zadnji metri do vrha Allalina 4027 m
Allalinhorn velja za enega najlažje dostopnih štiritisočakov. Izhodišče je na skoraj 3500 m in pot, ki pelje na vrh pa tehnično ni zahtevna.
Seveda je treba vedeti, da smo vendarle na višini, da gre za popolnoma ledeniško turo in jo je kot takšno treba tudi jemati. Pa vendar, ob dobrih razmerah in lepem vremenu, ne bo težav in vrh bomo tudi dosegli.
Z vrha se opirajo izjemno lepi razgledi na okoliške vrhove, ki kot po tekočem traku presegajo višino 4000 metrov nad morjem.
Razgled z vrha Allalinhorna proti izhodišču in smučišču
Bravo Gašper za prvi vzpon na Allalina
Pa še moja malenkost ... drugič na tem vrhu
Počasi se bova odpravila nazaj dol do sedla in potem naprej ... ja, kam je pa zginu zdj ??
Dj, dol prid nooo ... morva it naprej ...
Ajej ... poglej raš ta razgled ... Ne bom jih našteval ... dovolj je, da so tam čez in se jih vidi ...
Monte Rosa ... Že sem bil gor
Vidimo pa: Nordend 4609 m, Duforspitze 4634 m, Zumsteinspitze 4563 m in Signalkuppe 4554 m
Weisshorn 4506 m
Zinalrothorn 4221 m
Na Breithorn 4164 m imam lepe spomine, pa tud en prjatu se ga z veseljem spominja ...
Jaa, to so tudi izjemno lepi konci
Strahlhorn 4190 m
Tako, na hitro še nekaj malega fotk, zdaj pa greva naprej. Sledi spust nazaj do sedla, od tam pa samo naravnost proti grebenu in vzponu na Feekopf 3888 m.
Med spustom srečava še prav prijaznega Dalmatinca, ki lepo počasi sopiha proti vrhu. Torej tudi psi zelo dobro prenašajo višino ... srečno štirinožni prijatelj :)
Eni gor, drugi dol ... pa kmalu spet gor ...
Lepo je shojeno in res ni zahtevno
Razgled s poti ... helikopterji letajo
Že na sedlu in pogled nazaj proti vrhu, kjer sva bila
Tole pa je sedaj pred nama ...
Tako, Allalin je za nama in lahko rečem, da je bil to nekakšen uvod v današnjo turo. Seveda je tudi Allalinhorn gora, ki si zasluži vse spoštovanje in ga nenazadnje tudi zahteva. Gor ne bomo prišli ravno z rokami v žepu.
Od tu naprej se za naju začne nekoliko zahtevnejši del poti. Pred nama je namreč skalnati greben, ki pelje na Feekopf (Feechopf). Oba izraza sta pravilna.
To je 3888 m visoki neizrazit vrh, ki se dviga med Feejoch in Alphubeljoch. Skala je precej razdrobljena in veliko je grušča, zato previdno tule čez. Markacij seveda ni, možica pa sva videla samo enega ... torej, če jih kdo rad postavlja, bi imel tule kar veliko dela ... ok, šalo na stran, vemo, da se to ne dela !!
Pot se v glavnem drži grebena, le v zadnjem delu se malenkost spusti in za konec sledi cca 3 metre navpičnice, še pred tem pa je nekaj krajših izpostavljenih prečnic. Vse se da lepo, če le gremo počasi in z glavo ... brezglavo tekanje tule pač ne pride v poštev.
Celoten greben ostajava navezana, dereze pa sva pospravila, saj je lažje brez njih. Tudi vrv bi lahko pospravila, a se odločiva, da je ne.
Torej, sledi tehnično najtežji del poti, ki pa vseeno ni pretežak. Najprej grem naprej jaz, kasneje pa spustim Gašperja, da prevzame ... sam pa zadaj skrbno gledam, kam gre in pazim na vsak korak.
Res je, da teren od daleč zgleda drugače, kot takrat, ko si enkrat tam .. potem je nekako lažje.
Tule se začne skalnati del grebena, špica na desni pa je vrh Feekopf 3888 m
Greben je na prvi pogled precej razdrobljen
Pogled nazaj na prehojeno pot
Razgled z grebena je naravnost osupljiv
Izhodišče je že daleč nazaj ... Zadaj Weissmies 4017 m
Greben, ki je še pred nama ... zgleda grozn, ampak v resnici ni tako hudo
Pogled nazaj
Feekopf 3888 m
Vrh je precej špičast, ampak samo s te strani, najtežji del je prav ob koncu, ko gre navpično gor
Greben vseskozi ponuja nore razglede
Pa naj gre mladina sedaj naprej ... ta stari bo pa zadaj imel vse pod kontrolo
Zadnji metri pod vrhom, kjer se pot postavi navpično gor za cca 3 metre
Allalinhorn 4027 m
Tako, pa sva ga zmogla. Reees lep greben ... ma kaj lep, nooooro leep greben, bombastičen ... in vsi ti razgledi ... noro, res. Tole je čista poezija in mislim, da se Gašper še kako strinja s temi hvalnicami. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam.
Moram reči še to, da ko sem prvič videl fotko Allalina s te pozicije, sem si takoj zaželel, da tudi sam vidim tole v živo in seveda fotografiram. Evo, še ena majhna in za marsikoga nepomembna želja, je izpolnjena :)
No, zdj pa ti reč, če tole ni noro lepo ... poglej ta greben in goro zadaj
N O R O
Pa še jaz ... da ne bom samo na drugi strani fotoaparata :)
Jap, do vrha Alphubla je še kar daleč .... ampak, ob takem vremenu me prav nič ne skrbi
Še tule čez zadnji greben in potem se svet ponovno močno razširi
Pogled na ledenik pod Rimpfischhornom 4199 m
Greben, ki sva ga ravnokar prehodila in preplezala, je bil resnično lep in na sploh ... nooooro je bilo. Vsi ti razgledi in pogledi, sama pot, zahtevnost ravno pravšnja ... tudi vrv naju ni prav nič ovirala in sva lepo napredovala. Skratka, topšit ... al kku prav mladina ;)
Sedaj je pred nama ponovno ledeniški svet. Dereze na noge in počasi naprej. Za nadaljevanje vzpona vzameva spodnjo varianto, katera preči pod Alphublom in se kasneje usmeri proti vrhu.
Sprva sem imel v mislih grebenski pristop, a sem si kasneje premislil, ker sem dobil informacijo, da je približno 70 metrov terena precej ledenega. Ker še nimam novih zimskih čevljev in, ker mi dereza občasno zna nagajat, se seveda odločim, da ne bom rinu v težave.
Vidim, da Gašperju ni prav ... a tule mu ne preostane drugega, kot da me posluša in uboga ... vsaj enkrat me nekdo upošteva ... hahaha ... Gašper, pa naslednjič ... itak bova še kdaj šla v te konce, če boš le hotel it z mano ;)
Preden pa dokončno kreneva, pa je še čas za malo fotografije. Danes je pač takšen dan, ki ga velja izkoristiti ... in fotografija je ena takšnih zadev, ki ti ostane za vedno in kadarkoli jih lahko ponovno pogledaš.
Pogled na Matterhorn 4478 m in Dent d'Herens 4171 m
Takšen razgled je z vrha Feekopf 3888 m in s tem sem izpolnil obljubo, iz prvega dela bloga
Aletschhorn 4193 m v ospredju
Zadaj pa: Jungfrau 4158 m, vidi se samo špica vrha in Monch 4107 m, levo od Aletshhorna
Alphubel 4206 m ... vedno bližje si, a še vedno daleč
Ledeni del je tik pod vrhom, kjer je tudi najbolj strmo, zato greva midva pod goro in nato na vrh
Allalin še nima miru in ga še nekaj časa ne bo imel
Mont Blanc 4810 m in Grand Combin 4314 m
Dent Blanche 4357 m in Ober Gabelhorn 4063 m
Pogled naprej in čas je, da poženeva
Sledi krajši spust na Alphubeljoch 3772 m in potem, kot že rečeno, bova prečila pod goro in se v nadaljevanju obrnila proti vrhu. Tule v tem delu je bilo ponekod pošteno vroče. Glede na višino, so bile temperature res izjemno visoke. Vetra seveda nobenega in dolge gate ... res so bile čist odveč ... pojedu bi jih, če bi jih lahko ...
Korak za korakom ... in danes jih je bilo že veliko ... pa še veliko jih bo
Če je bila na Allalinu gneča, pa je na tej strani po vsem drugače
Razgled s sedla ... pa ti si ja nor ... al pa, da dol padeš, kar maš raj
Nadaljujeva po spodnji varinati ... čeprav bi tudi sam raje šel levo gor ... ampak, varnost je na prvem mestu
Pogled nazaj proti Allalinu in Feekopfu
V najbolj vročem delu poti
Pogled nazaj na prehojeno pot
Zgornji del poti ... tule me je začela boleti glava
Takole se mladina fila z raznimi geli ... da gre lažje v breg
Še zadnji metri, še zadnji vzdihljaji, še zadnji atomi moči ... no no, to pa ne, moči je še dovolj ;)
In potem se prikaže tako želeni in pričakovani leseni križ, ki naznanja, da se gora na tem mestu konča. Z višino 4206 m ...
BRAVO MIDVA in ČESTITKE GAŠPER že drugič v enem dnevu čez mejo 4000 m :)
Razgled z vrha je res lep in priznam, da me je kar presenetilo, kaj vse se vidi. Vreme se še vedno odlično drži, čeprav se okoli Allalina in Monte Rose že nekaj oblači, a je še daleč od panike. Ura je okoli 13.30, ko prispeva na vrh.
Nekako imava sedaj cca pol ure časa, ob 14.00 uri pa je zadn cajt, da se postrgava nazaj dol, če želiva ujeti zadnjo gondolo, ki gre dol ob 16.15 ... mislim, tule pa bi bili Švicarji lahko malo bolj človeški in bi v tem času zadnjo vožnjo prestavili vsaj za kaki dve uri ... recimo na 18.15, če že ... ampak kakorkoli, ob 16. 15 morava bit dol, če ne naju čakajo še tri ure sestopa.
Sedaj pa je čas za uživanje, vrh je samo najin ... šele kasneje dva prideta gor.
V kratkih rokavih na 4206 m
Svojo obljubo sem izpolnil ... namreč; obljubil sem mu, da če gre z mano na 4000+, so na vrhu kratki rokavi zagotovljeni ... in evo, to je to
Norišnica na 4206 m ... bi še kdo ??
Križ na vrhu, zadaj Taschhorn in Dom
Vrh je samo najin
Razgled z vrha Alphubla je res neverjetno lep
Na to stran pogled zapirata višja Taschhorn in Dom
Oblaki za še lepše fotke :)
Izjemni Weisshorn 4506 m in Bishorn 4153 m
Monte Cervino (Matterhorn) 4478 m in Dent d'Herens 4171 m
Dent Blanche 4357 m in Ober Gabelhorn 4063 m
Taschhorn 4491 m, Dom 4545 m in Grand Gendarme 4468 m
Dom de Mischabel 4545 m
Dom je s svojimi 4545 m, tretja najvišja gora v Alpah, če Monte Roso štejemo, kot en vrh z višino 4634 m, kar je tudi najvišja točka Švice.
Pa vendar je Dom za Švicarje izjemno pomembna gora, saj je to najvišja gora Švice, ki v celoti leži na njenem ozemlju. Monte Rosa meji na Italijo.
Tudi križ, ki krasi vrh te imenitne gore je posebno lep in izstopajoč. V živo ga še nisem videl, a tudi to se bo enkrat zgodilo, saj se s to goro spogledujem že kar nekaj časa in, ko bom pripravljen in, ko bo gora pripravljena, se bova objela na njenem vrhu. Se že veselim :)
Allalinhorn 4027 m ... od tam sva prišla
Oblaki zagrinjajo Monte Roso
Še dva prihajata proti vrhu
Prav prijetno smo poklepetali in se poslikali ... en druzga ... aja, itak stojalo sm imel s seboj ...
Evo naju ... kaj je lepo tule gor
In še moja malenkost sama ... foto: Gašper
Še reklama za super podlogo
Enjoy Enjoy
Še fotka z našo zastavo
Ponosna :)
Še zadnji pogled, zdaj pa hitro dol
Tako, sedaj pa je že skrajni čas, da začneva sestopati. Ura bo sedaj najin nasprotnik, ki naju bo neusmiljeno preganjala. Čas odhoda zadnje gondole se hitro bliža, ura pa je že krepko čez drugo popoldan.
Še sreča, da gre sedaj samo še navzdol in, da v zgornjem delu še ni nobenih razpok.
Razgled med sestopom
Tule je šlo zelo hitro dol
Pogled nazaj ... sva že kar zbila ene višine
V spodnjem delu je nekaj razpok
Ne hodi blizu !!!
Hvala gori, da naju je varno pripeljala dol :)
Ves čas sestopa sva pogledovala na uro. V mislih sva imela dve zadevi. Prva, ki je bila tudi najpomembnejša je ta, da prideva do zasluženega pira in, če nama uspe ujeti še gondolo ... ja, to bo zmaga a n :)
Na koncu se je vse izšlo. Gašper je pohitel naprej in zrihtal pivo, gondolo ujameva brez panike in potem še avtobus v Saas Feeju ... tole je blo pa kr mal komično, namreč; jaz stopim na bus, voznik v tisti sekundi zapre vrata in se odpeljemo ...
V bistvu so prov počakali na naju še ... pa hvala šoferju :)
Langfluh 2869 m in terasa z razgledom
Dobr sm ga zdresiru ... leti naprej in, ko pridem me takole lepo počaka z zlatim napitkom v roki
Na zdravje :)
Tako, to je to, kar nama je ponudila tale tura. Nama je bila res bombastična in tudi naporna. A veselje ob vsakem doseženem vrhu je bilo izjemno, še največje pa ravno ob koncu ... mislim, poglejte še enkrat zgornjo fotko ... ni važn kdo drži, ampak kaj drži ...
Gašperju seveda hvala za družbo. Hvala, da si upal z mano na pot, pa čeprav nisi točno vedel, kam se gre. Že v startu sem bil nekoliko skrivnosten in nisem razkril vseh kart.
Upam, da greva še kdaj kam ... Zdaj si videl, da držim obljubo in, da si bil na 4000+ v kratkih rokavih, morda boš naslednjič še v kratkih hlačah ... ampak tega ti ne obljubim.
Še ne dolgo nazaj si se temu smejal ... danes se smejim jaz ...
Hvala pa tudi vam, ki ste si vzeli čas in si prebrali in pogledali tale blog zapis, ki je kar dolg. Upam, da ste uživali in morda se tudi sami kdaj podate v te konce.
Vse fotografije so bile posnete s fotoaparatom Nikon D850 in objektiva Nikkor 20 mm f/1.8 in Tamron 70-200 G2 f/2.8
Čisto za konec pa še video posnetek, ki je nastal med turo.
Čudovito, fotke so take, da imam občutek kot, da sem bila tam :) Hvala :)
OdgovoriIzbriši