Prisojnik - gora stoterih obrazov, 22. 2. 2020

Razgled, ki te pusti odprtih ust in oči 

Prisojnik, 22. 2. 2020

Vemo, da je zima v gorah izjemno lepa in ponuja čisto drugačen pogled, kot smo ga sicer vajeni. Vsaka gora je zgodba zase in vsaka zgodba, ki jo spišemo tam zgoraj, je neponovljiva in enkratna. Prav gotovo ima vsak izmed nas v sebi skrito željo, da se povzpne na ta ali oni vrh in uživa v lepem razgledu.

V tem blogu bo zapisana ena takšnih zgodb, ki sem jo doživel na pustno soboto, 22. februarja, ko je bil resnično lep dan, ki je kar klical po tem, da ga izkoristimo. 

Vsak ga je preživel po svoje. Eni ste si nadeli pustne maske in se prelevili v tisto, kar si ne upate biti, pa bi radi bili ... spet drugi ste odpravili proti morju in tam uživali ... tretji pa smo šli proti nebu, da si spočijemo oči in napolnimo srce na svoj način.

Prisojnik je gora stoterih obrazov, saj ponuja res veliko. Tu so grape, ledeni slapovi, čudoviti grebeni, naravne znamenitosti, ... predvsem pa mir in božanski razgledi.

A ta gora ni za vsakogar. Ta gora zahteva spoštovanje in ima svoja pravila, ki jih moramo upoštevati, še zlasti, ko jo prekriva debela snežna odeja. Torej za vzpon je potrebna popolna zimska oprema, kar pomeni, dereze (tiste prave 12 zobe), cepin (sam sem imel dva), čelado, topla oblačila, ... veliko dobre volje, predvsem pa, čas pustite doma. Naj se vam na tej gori ne mudi nikamor.

Zdaj pa vas povabim, da se mi pridružite na tej imenitni turi. Naj spregovori fotografija :)

Za izhodišče si izberem Vršič, ura je še zelo zgodnja in noč je polna zvezd. Ravno se odpravim, ko pride še eno vozilo in prav razveselim se, ko vidim, da gredo za menoj. Tako vem, da na gori ne bom sam.

Prva pavza za fotografijo je na Sovni glavi 1750 m, kjer naredim nekaj nočnih fotografij. Zaradi kar močnega vetra se hitro odpravim naprej ...

Že kmalu si obujem dereze in vzamem cepine. Zdaj se vzpon lahko začne. Najprej sledi prečenje pod steno, nato pa naravnost gor v grapo. Sneg je odličen in vzpon poteka brez težav.

Prisojnik z vrha Sovne glave

Mojstrovke pod zvezdami

Izstop iz grape in prvi razgledi

Ko sem prišel ven iz grape je sledil del poti, ki je povsem kopen. Dereze bi si lahko tudi sezul, a si jih nisem in sem nadaljeval z njimi naprej. Nenazadnje je tudi travnat svet nevaren za zdrs ...

Sledi kopni del poti, dereze sem imel obute

Jutro dobiva svoj obraz

Zadnja Trenta in Bavški Grintavec, ki se dviga visoko pod nebo

Morda bi si želel, da sem v tem trenutku že precej višje ... ampak tudi tukaj je lepo

Izjemen pogled na vse tri Mojstrovke, ki jih osvetljujejo prvi sončni žarki ...
Zadnja Mojstrovka, Velika Mojstrovka in Mala Mojstrovka

Mojstrovki ... Samo vprašanje je, koliko jih bo danes stalo na vrhu

Kristal

Bavški Grintavec

Mala Mojstrovka

Veliki Ozebnik in Jalovec

Dan je res več kot primeren za fotografijo. Zima res ponuja nekaj več, sneg da tisto piko na i, da je vse skupaj še lepše.

Med tem pa že pridem nazaj na sneg. Odpre se pogled proti oknu in svetu nad njim. Greben se že kaže. Zdaj me bo sneg spremljal vse do vrha.

Tule spet stopim na sneg in zdaj me bo spremljal vse do vrha in nazaj

Veliko Prisojnikovo okno

Pogled na prehojeno pot

Od tu naprej sledi strm vzpon, ki me bo pripeljal na greben. Sneg je v jutranjem času odličen in ne povzroča nobenih težav. Tik pred izstopom na greben je malenkost bolj trdo in mestoma tudi ledeno. A s primerno opremo ni težav in se da lepo napredovati.

Že nad oknom

Tule gre letna pot, zimska pač ne

Višje gremo, lepši so razgledi

Mesto, kjer stopim na greben
Lepo se vidi pot, a pozor, strmina ne popušča !!

Sedaj je pred menoj tisti najlepši, grebenski del poti. Seveda ne bo odveč, če še enkrat napišem, da mora biti vsak korak izveden 100 %, ker napake tule ne sme biti. Cena bi bila previsoka in priznam, da je še nisem pripravljen plačati ... Zatorej, lepo počasi naprej in uživat v lepih razgledih :)

Pozdrav soncu in pozdrav Očaku

Razgled z grebena je res božanski ... kaj še pride :)

Pot poteka ves čas po grebenu ... Zdaj levo, zdaj desno, zdaj po vrhu ...

Tole so tisti trije, ki so zjutraj startali kmalu za menoj
Ker so bili bolj hitri, se sedaj že vračajo nazaj v dolino ... pa srečno :)

Nikoli dovolj ... lahko ga gledam ure in ure ...

Mala Mojstrovka še sameva, verjamem pa, da ob vznožju že zelo veselo

Hoja po grebenu ponuja res osupljive razglede

Pogled naprej proti vrhu

Eni že pazljivo sestopajo
Ta del je precej zahteven in zahteva popolno zbranost

Zadnji del pod vrhom
Sneg je trd, pristop zahteven, sestop zelo zahteven !!!

Ko premagam še zadnji del poti, ki je nekoliko zahtevnejši od grebena, končno stopim na vrh Prisojnika. No, tole pa je doživetje.

Že sama pot, ki poteka po grebenu je izjemna in ponuja čudovite razglede. Ko pa stopiš na sam vrh te mogočne gore, pa imaš občutek, da si v nebesih. Lahko se dotakneš neba, lahko zavriskaš, lahko se nasmehneš v sonce, lahko ... lahko občutiš svobodo :)

Ta dan je bil razgled z vrha res lep. Vse te gore, vsa ta lepota zime in to na dosegu roke. Občutek je naravnost čudovit. V nadaljevanju sledijo razgledi z vrha zimskega Prisojnika.

Triglav pod soncem

Mogočni Mangart in še bolj mogočne Tofane

Jalovec počasi dobiva obisk ... desno Monte Pelmo

Veselica na Mali Mojstrovki

Bavški Grintavec

Triglav 2864 m

Kamniško Savinjske Alpe

Großglockner

Prisojnikova klasika

Izstopa Mangart

Eden najlepših venčkov gora pri nas

Prvi Dami Martuljka in Oltar

Lipnica spredaj in Špik zadaj

Končno tudi pogled proti Škrlatici
Nikon D850 in Nikkor 50mm 1/8

Tole je več kot balzam za dušo

Razor in Triglav

Zadnja Trenta in gore nad njo

Kranjska Gora

Dobrač in Grosser Hafner

Levo Grosses Wiesbachhorn, na sredini izstopa Hocharn
Upam na vsaj kak dan turne smuke v teh koncih

Reci mi, da sem nor ... in pokazal ti bom Kristal

Obe Mojstrovki in Strug za njima

Greben Pelcev in Kaninsko pogorje

Veliki Ozebnik

Stenar, Rjavina in Križ

Prehodavci

Takšen lep razgled je bil na voljo ta dan in to povsem brezplačno. Prisojnik ima res nekaj, kar drugi morda nimajo ... Presodite sami.

Sedaj sledi še sestop z gore. Potekal je po poti pristopa in bil je težji. Pa kljub temu je ponudil še lepše razglede, čeprav je težko verjeti. Sonce, modro nebo, beli oblaki in bele gore naredijo svoje. Ob tem še enkrat opozorilo, da je sestop težji od pristopa in da se največ nesreč zgodi ravno med sestopom.

Takrat je človek zadovoljen, ker je že bil na vrhu, zavedati pa se moramo, da je vrh šele polovica poti. Drugi del poti zahteva še večjo previdnost, še zlasti pozimi.

Tale del je res zelo zahteven

Lepo se vidi uhojena pot, zdrs ne pride v poštev !!!

Mogočne opasti na grebenu trenutno delujejo še dokaj stabilno ... kar pa seveda ne pomeni, da lahko hodimo po robu

Pogled proti vrhu, ki mi je ponudil tako imenitne poglede

Razgled z grebena

Nadaljujem po grebenu ... na trenutke je ozko, prepadno na obe strani

Februar ima lepo slovensko ime; Svečan

Greben je res prava poezija

Razor in Triglav

Pot me varno vodi naprej in še vedno me razvaja s čudovitimi razgledi ... ne vem, kako naj se ji zahvalim ...

Mojstrovke v celoti 

Manjša skupina na vrhu Male Mojstrovke

Pogled nazaj na prehojeno pot

Strm spust po trdi podlagi

Pred najtežjim delom sestopa ... to je del nad oknom, kjer je strmo, trdo in mestoma ledeno
Pa vendar se da lepo iti dol

Tako najtežje je za menoj. Pred menoj pa sestop mimo okna do grape, ki me še čaka. Razgledi ostajajo nadvse pravljični ... Morda tudi zato, ker sem kot 7 obiskovalec stopil na vrh te čudovite gore :)

Ko že misliš, da si videl vse ... se prikaže ta neverjetni prizor
Nikon D850 in Nikkor 50mm 1/8

Poznamo ga že, naveličali se ga še nismo

Tule dol sem prišel

Veliko okno v Prisojniku

Svet nad in pod oknom

Razor in Planja

Greben je res imeniten ... vsaj ta dan je bil

Mojstrovki sta me spremljali skozi ves dan ... Pa jima rečem hvala :)

Čudovita sta ... še smreka je lepa

Če bi se rad dotaknil neba, pojdi tja, kjer je to najlažje

Ob vseh teh lepih razgledih sem skoraj pozabil na grapo, ki me sedaj še čaka. Pa je šlo povsem lepo in brez težav. Kar pa seveda ne pomeni, da nisem bil previden. Grapa niti ni tako kratka.

Vstop v grapo, tokrat grem dol

Pogled navzgor po grapi

Tudi markacija se nastavlja soncu ... pa čeprav bi morala biti globoko pod snegom

Na začetku bloga sem zapisal, da je Prisojnik gora stoterih obrazov, in zdaj dodajam še, da je gora tisočerih razgledov.
Lahko samo rečem, da mi ni žal, ker sem se odpravil na pot. Videl in doživel sem veliko in delček tega je predstavljen tule.
Za vse tiste, ki vas bo ta gora premamila, da jo obiščete, pa še enkrat; Bodite spoštljivi do nje in ne delajte nič po svoje. Ne pozabite na primerno opremo in počakajte na dobre razmere ... za vse ostalo bo poskrbela gora sama :)

Hvala, ker ste vztrajali do konca in lep gorski pozdrav, Rok