Razor in Bovški Gamsovec - zaključek sezone na Kriških podih

Na zadnji septembrski vikend se z Bojano odpraviva v naše prelepe Julijce. Kje drugje, pa naj človek praznuje vstop v Kristusova leta, če ne tule...Bojana, še enkrat, vse najboljše :)

Ta vikend je zadnji, ko je Pogačnikov dom na Kriških podih še odprt...in to je tudi zadnja priložnost, da letos obiščem oskrbniški cvet mladosti, po katerem je dom znan daleč na okoli.

Pojdimo lepo po vrsti. V dolino Vrata prispeva pred 6.00 uro, še v temi. Parkirišče je zelo polno in to daje slutiti na množičen obisk Triglava!
No, midva se odpraviva preko Sovatne do Kriških podov. Pot je potekala povsem brez težav in ko prispeva na Kriške, je v domu že ali pa še zelo živahno. Kar 3 harmonike so veselo pele v domu :) Aja, birthday praznujemo :) :) :)

Po kavi in jegru se odpraviva proti Razorju. Vreme se je od jutra že precej popravilo in gore so bile večino zunaj...razen vrh Triglava, ta se je še skrival v megli...
Pot na Razor je normalno prehodna, le na padajoče kamenje moramo paziti. Kozorogi niso nič kaj pazljivi in ga prožijo...pa naj imajo 4 ali pa samo 2 nogi...
Kjučno mesto poti je zadnji zavarovani plezalni del, ki je sicer zahteven, vendar kratek.

Na vrhu uživamo v lepih razgledih. Odpraviva se še na Planjo in potem nazaj na Kriške pode. Sicer ni bilo v planu, a je tako naneslo, da sva potem na Kriških podih prespala in se naslednji dan čez Bovški Gamsovec in Luknjo vrnila nazaj v Vrata.
Večer na Kriških podih je bil res čudovit...in ko šefica 1x vpraša, kdo zna igrat na kitaro, potem je jasno, da bo sledilo nepozabno rajanje v koči...pol pa še torta za Korla...ajoo, luštno j bloo :)
Drugo leto se na Kriške pode zagotovo spet vrnem...šefica in preostali cvet mladosti so res zakon :)

Na turi spoznava Saša, ki je doma v Bosni...no in prav Saša naju je prepričal, da sva ostala na Kriških.
Naslednji dan pa mimo naju kot blisk pridrvi še gorski tekač Dejan...

Seveda je nastalo kar nekaj fotografij...kakšno jutro smo dočakali na Kriških podih, pa boste videli v nadaljevanju...namig je slika na naslovnici :)
Tudi razgledi z Bovškega Gamsovca so bili prečudoviti...več o tem pa naj povedo kar fotografije.

Uživajte...

Jutro nad Luknjo...midva se že vzpenjava preko Sovatne proti cvetu mladosti

Pogled proti Triglavu...tule se je meglicam še nekoliko upiral...

...in pogled proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih

Bavški Grintavec...velikan nad Trento

Midva pa tja gor

Že v koči...kavica, rumove krogljice in seveda jeger...ob poslušanju kar treh harmonik. Ja, že zjutraj je bilo zelo veselo vzdušje :)

Vreme se med tem povsem popravi...Razor, prihajava...

Prelepa Trenta s Sočo

Že na poti na Razor in pogled proti Pihavcu, Kanjavcu in Lepemu Špičiju

Triglav se skriva za meglicami...pa ravno vrh...

Kar nekaj jih je bilo...tudi takole čisto ob poti

Pod sedlom Planja, zadaj podrti Razor

Pogačnikov dom na Kriških podih...prava gorska pravljica :)

Na sedlu Planja in pogled proti Razorju...tu srečava Saša in na njegovo vprašanje, kje je Razor, odgovoriva kar s prstom...tamle :)

Vršni del gore je resnično podrt in tule bo v prihodnje še letelo dol...plezalni del se tudi že vidi...

Seveda jih poznamo...Križ, Stenar, Cmir, Vrbanova špica, Rjavina, Dobrča, Storžič, Kalški greben, Krvavec, Grintovci v oblakih, Mrzla gora...

Saša v plezalnem delu poti. Ta del je navpičen in nekoliko previsen, toda odlično zavarovan. Ključno mesto poti na Razor in končno ima tudi ta gora vsaj en težji del poti

Tudi Bojana se uspešno spopada z zadnjim delom poti...zdaj pa še sam grem tule gor. Med vzponom mi je nekoliko nagajal fotoaparat...se je sukal tam, kjer je bilo to najmanj potrebno...

Na vrhu...sami...

Pogled na Špik in Frdamane police...

Divji grebeni in kraljevska tura čez Rigljico in Rušico...bojda, me to še čaka...

Martuljški Ponci...prvi Dami tod okoli...

Nazobčan greben Male Martuljške Ponce...jap, tudi tule čez se najdejo korenjaki...

Zaenkrat jo še vedno samo gledam...in gledam in gledam...in gledam...

Med tem pa je plezalni del vzpona že pozabljen in na obrazu se ponovno nariše nasmeh :)

Ja no...če pa ne vem, al mam vse...da nism kj doma pozabu...ok, pir mam, fotoaparat in kamero mam...jegra ma pa Bojana...torej, mamo vse :)

Saša na vrhu Razorja...prišel je iz smeri Vršiča in nadaljuje naprej proti Planji in Kriškim podom...

Še ena najina z vrha :)

...in že sestopava nazaj dol...greva še na Planjo...

Utrinek s poti na Planjo...zadaj Triglav

Utrujeni stolp :)

Pod vrhom Planje

Še en pogled na res podrti Razor in plezalni del poti

Prisojnik z vrha Planje

Razor 2601m...prelep pogled s Planje

Je Bojana vztrajala, da me fotka...prav, pa me daj :)

Seveda sem tudi jes mogu narest vsaj eno fotko...

Kranjska Gora in jezero Jasna

Kredarica in Triglav. Ta dan je na vrhu Triglava potekalo helikoptersko reševanje. Ne vem, kaj je bilo, videli pa smo, da se nekaj dogaja. Upam, da ni bilo kaj resnega in da je vse v redu...

Koča na Doliču

Razgled s Planje je tudi čudovit :)

Jutri pa na Bovški Gamsovec...sprva smo še neki sanjali, da bi šli na sončni vzhod...

Tudi pri sestopu so nas spremljali tile...pa nič kaj plašni niso bili...

Utrinek s poti

Vreme je vseskozi lepo...mam pa lep razgled :)

Bovški Gamsovec, Triglav, Pihavec in Kanjavec

Srednje Kriško jezero...letos je še vedno v objemu ledu in snega

Tega lepotca imajo na Kriških podih...lep je, ni kaj...in prijazen tudi

Pri domu smo kar nekaj časa uživali v prelepem pogledu na dolino Trento in reko Sočo

Glej, glej...še nekdo gleda v dolino :)

So nas pa počasi zagrinjali oblaki...

Prihaja jesen in z njo čudovite barve macesnov

Smeri na skali pred kočo...danes ne gremo nikamor...

Žejni pa res ne smemo bit, med tem ko čakamo, da nam šefica dodeli ležišča...tud jeger se skriva nekje tam...vem, da ga nismo še požrl :)

Prijetno vzdušje v koči...pivca ni zmanjkalo, jedače tudi ne...kitara pa že veselo brenka in vsi pojemo...no, pijemo pa ziher vsi :)

Skratka potem je sledilo veselo razpoloženje v koči. Ko je šefica skorajda določila nekoga, ki bo brenkal na kitaro se je začelo. Vzdušje je postalo tisto pravo planinsko in prav vsi smo uživali...mladi in malo manj mladi.
Nam so družbo delali tudi tile zelenci na mizi, ki jih nikakor ni hotelo zmanjkati...in prav je tako. Takšen zaključek sezone je res lep in še kako prav je, da si ob koncu damo duška. Na tem mestu bi še enkrat rad povedal, da je cvet mladosti na Kriških podih res poln pozitivne energije in da lepo znajo poskrbeti za prav vsakega planinca, ki zaide k njim.
Drugo leto pa se zagotovo spet vidimo...mogoče tudi ob zaključku sezone :)

Ko pride torta za Korla...a Korla nema...potem pa torto dobi današnja slavljenka. V tem primeru je to bila prejšnja šefica, ki je za dom na Kriških podih skrbela 2 leti. Tudi njej želim vse najboljše :) Mimogrede tale bananina torta je bila naravnost izvrstna...

In pa še enkrat hvala šefici ter kitaristu...res je bilo nepozabno lepo in prav vsi smo uživali :)
Eni dlje, drugi manj...tisti ta vztrajni skoraj do jutra...mi smo bili nekje vmes...hahahaha in pol smo hotl it na sončni vzhod na Bovški Gamsovec...drugič, aj prov ;)

Zjutraj se zbudimo na plaži...bi kar skočil v morje, ki je tako lepo in mirno...

Barve so spreminjale iz minute v minuto...

Potem pa že znani prizori...tisti jutranji, ki so najlepši in trajajo le kratek čas...a še vedno dovolj dolgo, da jih za vedno shranim v spomin.
Ko sonce obsije gorske vrhove in ko le ti zardijo od same lepote, takrat je najlepše in prav to je tisto, kar me vedno znova žene semkaj. Pa ni važno, kje sem takrat...važno je, da sem blizu :)

Od takšnih prizorov postane človek kar malo zadet...v pozitivnem smislu seveda :)

Takole se je denimo prebujal Bavški Grintavec...prav potrpežljivo je čakal, da ga sonce nežno poljubi...in tud jes sm prav potrpežljivo čakal na tole...in hodil not pa ven...

Razor je že ves v zlatu

V Pogačnikovem domu, so za letos vrata zaprli...ponovno jih bodo odprli po 15. juniju, drugo leto :)

Med tem pa se je ponovno naredil en lep dan. Danes se bova odpravila preko Bovškega Gamsovca in Luknje nazaj v Vrata. Seveda pričakujem lepe razglede in še en čudovit dan tam, kjer sem najraje :)

Megla naj kar ostane tam spodaj...

Razor je pripravljen za nove obiskovalce :)

...in preden gremo vsak na svojo stran...Saša čez Prisojnik proti Vršiču in midva čez Bovški Gamsovec v Vrata, naredimo še skupinsko fotko...potem pa srečno in se vidimo še kdaj :)

Tudi v dolini hočejo sonce...saj ga dobite...kmalu

...in če je kje res kaj zelo lepega, potem je to zagotovo Lepo Špičije...zjutraj pa še sploh...

Še zadnji pogled proti Pogačnikovemu domu...res je bilo luštno...hahaha, še zdj vidim in slišim šefico k je rekla: "No, kdo zna igrat kitaro..." :)

Midva pa nadaljujeva v smeri Bovškega Gamsovca in seveda uživava v prečudovitem vremenu

Morje spodaj se je med tem malo razburkalo...pa ne preveč...

Stenar...uh, še sedaj se živo spominjam treh čudovitih sončnih vzhodov z vrha...en je bil še posebno lep, ker ga je krasila nizka oblačnost...

Tudi na drugi strani je bilo megleno morje...in včasih se mora človek prav potrudit, da najde lep motiv...oziroma motiv, ki nekoliko izstopa v množici lepih motivov...

Srečkoti, ker so na soncu...koliko jih je v megli sedaj...

Seveda so pogledi uhajali tudi k našemu Očaku...tako blizu, tako lep in tako obiskan...prav je tako...

Ko se potikam v kraljestvu zlatoroga, vedno poiščem naše prelepe KSA...letos sem jih kar nekoliko zanemaril...mimogrede, vidite dva tmle gor :)

Evo pa še Bograč...al Dobrač...pa, saj je vseeno...važn, da je Kraljica tam zadaj :)

Razgled z vrha Bovškega Gamsovca...poznamo tale venček gora...

Sem si drznil pogledati od bliže...al je lepa...naša Kraljica... :)

Oblaki seveda naredijo svoje...brez njih bi bilo...dolgočasno...pa še žejni bi bili...

Lepo Špičije in Prehodavci

Prav prijetno je bilo gledati tale parček...

...lepo je, ko se imamo radi...in to pod Triglavom :)

Pihavec

Seveda je tudi Bojana morala od bliže pogledat proti Steni...in dobil sem namig, da jo slikam...a meni to nije težko :)

Ko takole ležim v travi in se grejem na sončku, vedno oprezam tudi za motivi...in vedno kakega tudi ujamem...tele rožice so prav fletne...

Sestopava proti Luknji in občudujeva Pihavec...

...potem pa kot blisk mimo naju pridrvi Dejan...tako je bil hiter, da sem fotoaparat komaj vzel in na hitro neki prtisnu...ok, ujel sem te pa le...boš mogu drugič bolj hitro mimo letet...

...ne, ne...zelo je hiter in res vsa čast...uspel sem ga celo 2x dobro slikat...pol je pa zginu... Dejan, srečno naprej in pazi nase...gams express d.o.o. :)

Midva pa sva tudi kaj hitro sestopala in že sva v jesenskih Vratih...tole je pogled proti Sovatni, kjer sva včeraj lezla gor...

Kaj kmalu pa naju prevzame jesenski gozd, ki je res pisan...človeka prav na tiho zvabi k sebi in ga potem povsem omami...

Škrlatica in Dolkova špica...z zlato krono...


Ko se podam za dva dni v gore, potem nastane ogromno slikovnega materiala. Res je bilo lepo in imeli smo se fajn. Tile Kriški podi so res zakon in naj cvet mladosti še dolgo skrbi zanje :)

V pripravi je tudi filmček, ki bo prikazal Razor in plezalni del poti...pride v naslednjih dneh.

Vam pa hvala, ker ste si vzeli čas in si pogledali kaj vse se da v dveh dneh doživet...se je kar nabralo...in upam, da ste uživali.
Vsak komentar je zelo dobrodošel :)

Lep pozdrav, Rok