Montaž - ko gore nad Policami zažarijo in megla ostane daleč spodaj

Jof di Montasio ali po slovensko Špik nad Policami, bolj znan kot Montaž, je s svojimi 2753m druga najvišja gora v Julijskih Alpah. Je kot nekakšna odskočna deska za skok v Dolomite, ki so v lepem vremenu kot na dlani in bi jih z roko lahko dosegel...

Na Montaž se z Matevžem odpraviva v soboto 4. 10. 2014. Z Begunj pri Cerknici sva startala okoli 2.00 ure zjutraj. Ob 4.15 se s planine Pecol poženeva proti gori. Na začetku sva bila tako zagnana, da sva letela kar proti Cimi di Terrarossi. Ko ugotoviva zmoto, prečiva proti Montažu.

Do stene se je vleklo, kot se vedno, potem pa je šlo kar hitro do vrha. Nad Pipanovo lestvijo pa šok...pozitiven seveda... V Matevžu se zbudi otrok, ki obožuje nizko oblačnost...in potem urno ucvre naprej. Sam pa se vlečem kot megla...in se sprašujem...pa zakaj za vraga ne spim doma na toplem tako, kot to počne večina???

Montaž nama je ponudil lepe poglede in danes sva bila edina, ki sva imela to srečo...potem pa se spomnim, zakaj nisem doma v topli postelji...ampak tukaj...

Midva sva uživala, dajte še vi...najbolje pa je bilo po turi, ko človek za kratek čas zaspi kot bubica na sončni travi planine Pecol :)

Na grebenu je jasno, da bo tole spet brutalno lepo...ko se prikaže sonce seveda...

Megleni ocean tam spodaj...

Ko vidi nizko oblačnost...potem se vklopi turbina...jes pa sopiham tam zadaj...

Zdaj pa že žari in sonček bo kmalu zunaj...spet te čudovite barve jutranje zarje...

Ko se zlijejo tople barve jutra in hladne sive barve spečega oceana...takrat se pokažejo največja čuda narave...vse se zlije v eno samo čisto harmonijo, ki traja le delček dneva...in ta delček je težko ujeti. Tisti, ki mu to uspe, dobi vse...

Triglav...res je žarelo na vzhodu...

Matevž je na vrhu...sam pa nekoliko pod njim...

...in včasih je še celo lepše, če te sonce ujame nekoliko pod vrhom gore...potem vidiš in dobiš lahko celo več...

Pogled z vrha...Dolomitov ni videti...je pa senca...

Tokrat je bil Montaž res nekoliko skrivnosten...če bi bil sam, bi me bilo kar malo strah...priznam...

Zato pogled spet seže na vzhod...kjer je sedaj že bolj toplo

Strma peč

Veliki Nabojs...kot mali otoček...

Tudi sneg ni hotel skopneti...brez njega bi bilo kar pusto...se strinjamo, kaj ne...prav vse je na svojem mestu...

Matevž uživa in veselo fotka nove motive...takšnih tukaj ne bo nikoli več...bodo pa podobni...

Tudi sam jih iščem...hladno topli motiv...skalce so že pomrznjene...

Kaninsko pogorje

Včasih vse skupaj zgleda kot, da bi nekdo vse to le naslikal na kos platna...

Ocean spodaj se pretaka čez gorske pregrade...

Mraz se oklepa skal...a sonce je premočno...

Mangart...lep je...preprosto lep je :)

Med tem pa se na drugi strani oblaki tiho plazijo okoli gora...

Zvonček na vrhu

Človek na vrhu gore...šel bi še više, pa se ne da...vsaj tule ne...

...pogledi uhajajo v dolino...

Visoki Kanin 2587m

Pecol tam daleč spodaj je že obsijan s soncem...prihajava počasi dol...

Pipanova lestev...60 metrov pozibavanja v zraku...

Pozdrav tudi tebi prijatelj...pa pazi, da ne padeš...

Ob poti in že v megli

Ta dan je bil Montaž zelo obiskan...a kaj, ko so ga oblaki kmalu vzeli zase...

Midva pa že doli in tale počitek na sončnih travah Pecola se je zelo, zelo prilegel...

Tudi tale tura je bila še kako lepa...nekaj sem tudi snemal na Pippanu...ko bo filmček nared, ga dodam...

Hvala za ogled in lep pozdrav,
Rok