Gran Paradiso 4061m

Gran Paradiso je s svojimi 4061m najvišja gora Grajških Alp in Italije, ki v celoti leži na njenem ozemlju.
Najvišja točka Italije je sicer v pogorju Monte Rose, in sicer Punta Gnifetti 4554m.

Monte Rosa je bila moj prvi 4000ak. Bila je naravnost izjemna in pravijo, da prvega nikoli ne pozabiš...pa še res je... Spomin na Monte Roso je še danes zelo živ...

Ampak tale album, oziroma objava, je namenjena Gran Paradisu. Tudi drugega 4000aka ne bom kar tako pozabil. Takšnih razgledov kot jih ponuja ta gora...uf, ni jih veliko. Alpe so kot na dlani.

Pisal se je datum 13. april, leta 2013. Takrat se nas je zbrala kar lepa družba in vsi smo si želeli le eno...stopiti do kipca Marije, ki je prav na vrhu gore...do tja pa je še dolga pot. Najprej vožnja z avtobusom in potem še hoja do koče. Toliko za prvi dan. Drugi dan sledi vzpon na goro, sestop v dolino in še vožnja proti domu. Slutim, da bo tole res nepozabno...

Za vse skupaj je poskrbel Boris Strmšek. Hvala Boris.

Zdaj bodo svojo zgodbo začele pripovedovati fotografije, ki se jih je nabralo kar veliko. Lahko rečem, da nam je Gran Paradiso res dal tisto, po kar smo prišli.

Eni peš, drugi s smučmi, prav vsi pa smo uživali in se imeli zelo lepo...

Sedaj pa se prepustite fotografijam, da vas popeljejo tja daleč stran...uživajte :)

Postanek na počivališču Lom...smo že žejni

Del vesele druščine...le kaj nas čaka danes, to zanima prav vse...

Takrat se mi je uresničila tudi ena zelo velika želja...ja končnooo...štrudl od Marjance...povem vam, še angelčki bi ga jedli...

Postanek...ta je že v Italiji

Ker je vožnje do izhodišča res veliko, je bilo tudi postankov malo več...

Evo nas na izhodišču...vožnje je konec...sedaj pa peš naprej...danes do koče, jutri na vrh

No, jutri proti večeru 1x se spet vidimo...mega tale bus...al se bo spalo nazaj grede...

Takole zgleda na izhodišču. Ok, nekam v tisto smer in gor...

Vreme je bilo odlično in tudi temperatura je bila prijetna...

Borci...eni s krpljami, drugi s smučmi...tretji pa brez vsega...uf, a bo šlo...

Med vzponom do koče nam ni bilo dolgčas...sonček je veselo grel, vetra ni bilo...in odpirali so se vedno lepši pogledi na gore...

Mir in tišino so na vsake toliko zmotili snežni plazovi, ki jih ni manjkalo...

Takole smo maširali novim prigodam naproti :)

Tudi pavze smo imeli...ni šlo brez...

Pokrajina tukaj je naravnost čudovita...

Cilj prvega dne je bila koča Vittorio Emanuelle II 2732m

Večerni prizori pod kočo. Sonce je namreč počasi že začelo zahajati in večer je bil vse bliže in bliže...pa večerja tudi...

Zadnji utrinki dneva...

Ustvarjali smo tudi 3D fotke...z malo domišljije seveda :)

Tudi gore naokoli so se počasi pripravljale za počitek

Lahko in mirno noč...naspite se, jutri nas čaka nov dan...naporen bo...za vse nas...

Dobro jutro...zajtrk je za nami, najedli smo se, zdaj pa pot pod noge in proti vrhu...

Začetek vzpona za kočo...jutro je povsem mirno in brez vetra, dan bo kot kaže jasen in poln sonca, razgledi pa upam, da božanski...

Prvi sončni žarki...

Jutranje meglice na gori...

Kot, da bi hodili po enem velikem smučišču...

Razgled proti Beli gori...strehi Alp :)

Mt. Blanc 4810m

Dan je naravnost čudovit

Klepet med hojo...višina se tule že nekoliko pozna...

Gran Paradiso je raj za turne smučarje...res izjemna smuka je bila takrat...

Razgledna točka

In ko imaš na neki točki vsega dovolj, ko te višina že nekoliko zmatra in ko se ti telo začne upirati...takrat se uležeš na skalo, vzameš Mladino in začneš na glas prebirati članke... :)

Morje gora...kakšen bo šele razgled z vrha...komaj čakam, da ga vidim...

Ledenik...

Še en pogled proti Beli gori

Zadnji metri...pogled navzdol...

Vrh Gran Paradisa in kipec...zgleda blizu, ampak je še kako daleč...pa še utrujen sem k ne vem kaj...

Tule sem mislil, da me bo dobesedno pobralo...toliko energije je šlo, da je joj...še dobro, da imam v sebi nekaj malega gorenjske trme...

Morje gora...pa kaj češ lepšgaaa...juhej :)

Matterhorn 4478m

Najmogočnejša gora Alp...mati Monte Rosa :)

To je toooo...ma, takšnega razgleda na Alpe ni nikjer...noro, noro, noro... :) :) :)

Breithorn v sredini...na tegale bi pa letos rad šel...če bo prilika seveda :)

Takole je Boris čakal v družbi s kipcem...ni mu bilo hudega :)

Še zadnji metri pod vrhom...tule je najbolj zahtevno mesto na celotni turi...prepad je konkreten...

Še zadnja štenga, potem pa...

VRH :)

Dovolj bo...grem počasi nazaj dol...

Tudi Tamara je uživala...na polno :)

Že nazaj pri koči...

Borbe tudi med sestopom... :)

Plazovi...ogromno jih je bilo...

Nazaj v dolini...sledi še vožnja proti domu...in spanje na avtobusu...zmatrani smo...in to fest...

Hvala, ker ste si vzeli čas in pogledali kako je bilo...svojo zgodbo so povedale predvsem fotografije...

Svoje mnenje napišite pod komentarje...hvala :)