Begunjski vrh

Pa je spet petek...ja petek dan, ki ga nestrpno čakamo cel teden. To, da bo vreme lepo je že znano, to da bova z Matevžem v hribih pa tudi.
Sredi tedna namreč dobim zanimiv link...Mato na delu...hehehe. No, link je bil seveda opis ture in to kar zanimive ture. Zimski pristop na Begunjski vrh.
Ker na tem vrhu še nisem bil in ker je bila vremenska napoved lepa, je odločitev padla takoj... Begunjc naj bo...z dodatkom sončnega vzhoda kakopak.

Vse skupaj se začne v petek 9. maja, ko odrinem od doma proti Cerknici. Tam sem ob 22.00 uri in kot bi mignil, sva že na kavi v Radovljici (počivališče).
Vreme je bilo ok, lunca se je zdaj videla, spet drugič se ni...pa nič zato...

V Vrata prideva ravno pravšnjo uro in tura se lahko začne. Itak, da je temno...kje se pa gre?? Oba sva šla tod prvič. Pot sva našla takoj in na najino presenečenje sva bila zelo hitro izven gozda.

Sama tura na začetku ni bila nič kaj zimska...prej poletna. Bilo je namreč zelo toplo in o snegu ne duha ne sluha. Kasneje gori pod Cmirom pa se je začel sneg. Sprva je bil moker in se je malo prediral, više gori pa je postal nekoliko bolj trd. Dereze in cepini so še vedno obvezni del opreme...nimaš kej...

Potem pa kar naenkrat...kje so pa zvezde???!!! Jaooo ti vremenarji, spet so brcnili v temo...WTF, sneg pada...pa kaj je zdaj to!!! No, vsaj vetra ni...in kot kaže tudi sončnega vzhoda ne bo...

Vseeno nadaljujeva proti vrhu...in zdi se, da se oblak, ki je prinesel snežno ploho odmika... Ok, sneg je ponehal...kaj pa vzhod...bo, al spet ne...

Ko prideva na vrh je bilo bolj kot ne oblačno. Tudi Triglav je bil zavit v oblake in kazalo je, da spet ne bo nič...

Potem pa kar naenkrat...meglice se razkadijo in gore okoli zažarijo v soncu. Samega vzhoda res da nisva videla, je bil pa prizor žarečega Očaka res izjemen.
Naredil se je čudovit sončen dan...jeee...

Nazaj grede se ustaviva še pri Staniču in sam sem malo zalegel v hladni zimski sobi. Sledi še kavica...ja, zdaj bo tudi kava obvezni del opreme...

Sestop v dolino je potekal brez večjih težav. Na enem delu se močno prediralo in sneg je bil zelo slab...od klož do trdega snega...pa spet tisti stiroprast sneg...
Ker je bil dan res lep, je bilo tudi ljudi v gorah kar nekaj, predvsem turnih smučarjev, ki izkoriščajo ugodne razmere za turno smuko. Snega je namreč v gorah še zelo veliko...

V zadnjem delu pa jupiiii...tudi midva sva smučala...to pa je bila uživancija...

1,2,3 pa sva bila pri avtu...sledi še obisk Aljaža v Vratih in odhod na zasluženo kosilce...

Uživala sva: Matevž in Rok

Na vrhu in pogled proti vzhodu...hm, ne kaže lih neki hudo dobr...

Rjavina...vrh je lih v megli...

No prosim lepo...Oča pa še spijo al kaj... Heeeejjjj, zbudi seeee...

Vreme se počasi popravlja...morde pa bo kaj...

Na vzhodu med tem še nič novega...no, malo bolj svetlo je...

Ja, dobro jutro...kako smo spali danes...midva bolj slabo (beri nič)

Ko sva na vrhu čakala, da se sonce vendarle prebije skozi oblake, je na drugi strani doline močno zagrmelo...in še 1x...slišala sva dva snežna plazova...in po zvoku sodeč, nista bila ravno majhna...

No, tudi tole na sliki bo vsak čas zgrmelo dol...

Ja...zdaj je pa že mnogo bolje...

Obvezno se je treba fotografirat...stojalo sem danes namreč celo postavil...prej sem ga samo tovoril...

Oblaki so se že skoraj razkadili...dan bo, kot kaže zelo lep...

Vrh Slovenije 286?m...ker ne vem kolk je snega gor ;)

Razmere za fotografiranje so bile dobre...in najbrž se bodo še izboljšale...

Rjavina in njen klobuček

Proti zahodu je jasno...

Gore onstran doline Vrata...tu nekje je grmelo in plazilo!!!

Značilna rožnata barva

Proti Kaninu...

Uuuu...no tole zdaj je pa čisto drug pogled...

Na začetku je kazalo, da danes ne bo kaj dosti za slikat...in da bo vse skupaj bolj tako, tako...

...zdaj je že jasno, da temu ne bo tako in, da se obeta čudovit dan...

Še malo in bo sonce prebilo oblake...sej zunaj je pa itak že...

Nekaj toplih barv je vseeno bilo...tako, da nisva ostala čisto brez vsega...

Tudi posneti je treba kej...recimo, kako bo sonce prebilo oblake...

Čudovito...no, za tole se pa vedno splača počakati na vrhu...in danes sploh ni bilo težko...ker ni vetra...

To je to...soncu je končno uspelo prebiti oblake...zdaj bo dan lep...

Kako se vse spremni, ko se sonce zbudi...

Mogočni prepadi Sfinge...osupljivo...

Jalovec, Mangart in Bovški Gamsovec

Rjavina se je med tem tudi znebila pokrivala

Staničev dom pod Triglavom...svoja vrata bo odprl v drugi polovici junija

Tele sledi vodijo proti Kredarici...no, midva dans ne greva tja...je čist predaleč...pa še da se nama ne...

Vrbanove špice

Matevž je nekam žalosten...sej, tud Ata še pride na vrsto... :)

Očak je v tem času sameval. Kasneje so ga trije poskušali obiskati, vendar vsaj dvema ni šlo...

Sneg na gori je zelo slab in čez dan moker...ni lih pametno gor rint...

Harmonija v gorah...

Sonček je pokukal izza Rjavine

Hahaha...kiri raztur...no, kufe sva pa vseeno pila...pa kako je sedu :)

Pogled je kar naprej uhajal gor...proti Triglavu...sledi nekaj slikic :)

Sej...a je kej čudnga k je pa tko lep...tale naš Patron :)

Sledi...tudi teh je ogromno...

Tele vodijo tja, kamor bova šla midva in od koder sva prišla...zapleteno kaj ne...

A zdej greva pa kr tule dol...je reku...haha...no, mal se je hecu...

Gleda ga...

Begunjski vrh...lepa gora v senci Triglava...ponuja res lep pogled na Očaka...

Dan, kot se šika...

Mali Triglav in Kredarica...no, koče se seveda ne vidi, ker je zadaj...in kar nekaj ljudi je bilo danes tam...

Zanimive lise na nebu...ja, tale dan je bil res nekaj posebnega no...

Kot v pravljici :)

Sestopala sva pod Vrbanovimi špicami...

Pogled na že skoraj zelene Karavanke

In za konec še brutalni spust po snegu...smučamo tudi brez smuči...jiiiiihhaaaaa... :)

Skratka...uživala sva k dva otroka... :)

Iz zime naravnost v poletje...

Gozdovi nad dolino Vrata so že dobili zeleno podobo...zdaj je pa res že čas, da se sneg počasi poslovi...živelo poletje :)

Hahaha...hahaha...še 1x hahaha... :D

No, je reku, da dans pa ni nič zmatran...pol ga je pa zmanjkalo :)

Za konec obiščeva še Aljaža v Vratih, ki je že odprl svoja vrata...in danes je bilo tam zelo veselo, imeli so namreč čisto pravo ohcet...evo, če kdo ne ve kje bi...

Skratka, tole je bila še ena brutalna tura...res je bilo noro lepo. In čeprav vsakič, ko prideva v dolino rečeva, da ta je pa zadnji...veva, da temu ni tako...še veliko jih bo...

Hvala, ker ste si vzeli čas in si pogledali, prebrali kaj vse se oni dan dogajalo.

Svoje mnenje napišite pod komentarje...