Mojstrovka - vedno znova me navduši

 

Mala Mojstrovka 2332 m, gora ki me vedno znova navdušuje, 31. 7. 2021

Običajno se ob takšni turi ne bi odločil za pisanje bloga. A tokrat bom naredil izjemno. Moram jo ...

Tale tura si vsekakor zasluži nekaj več besed in nekaj več pozornosti in prav je, da ostane zapisana tukaj. Vedno znova se bom lahko vrnil nazaj in prebiral te vrstice.

Mesec julij velja pri meni za najbolj delovnega v celem letu ... tako pač je. Ko sem zaključil službene obveznosti na Bohinjski Beli, sem se odpravil proti Bledu. Tam sem se dobil z Gašperjem na pijači.

Res sem bil vesel tega srečanja, ko sem zopet videl dobrega prijatelja, ki je preživel zelo težko obdobje, ki se pravzaprav še ni povsem zaključilo.

Moram reči, da sem bil prijetno presenečen, kako dobro prjatu zgleda .. super. Seveda beseda nanese tudi na gore in kot se za prava hribovca spodobi, se takoj zmeniva. Pa še jaz moram naredit vsaj eno turo v mesecu juliju .. preden se ta poslovi.

Tokrat mu ne dam izbire in za vse poskrbim jaz. Tole bo izjemna tura .. in jo komaj čakam ... uživala bova: Gašper in Rok

Prvi sončni žarki 

Sonce steguje svoje žarke ... ne k meni, k prijatelju se ozri

Oba sva se strinjala, da tura ne sme biti preveč naporna. Takoj pomislim na Mojstrovko, Mala bo povsem dovolj.

Mojstrovka je gora, ki me vedno znova navduši. Mojstrovka je gora, ki mi je pokazala, kako blizu je lahko smrt ... Mojstrovka je gora, ki mi je pokazala, da sreča zna priti ob pravem času in da imamo vsi nekje nekoga, ki nas čuva ... in Mojstrovka bo gora, ki bo nekomu znova odprla vrata v čudoviti svet visokogorja.

Začneva v deževnem in nevihtnem vremenu, a radar pravi, da bo šel tale oblak hitro čez, za njim pa je potem vsaj nekaj jasnine. Izhodišče bo na Vršiču. Ta dan je potekala slovesnost pri Ruski kapelici.

Rad bi jo utrgal, a potem je ne bi bilo več ... Pustil jo bom tu, ker tu je najlepša

Jutro na vrhu Male Mojstrovke

Pot je potekala brez težav. Korak je bil počasen in previden, čas pa popolnoma nepomemben. Otovorim se malo bolj, saj prjatu še ne sme preveč obremeniti svojih ramen ..

Sledi prijetna hoja po že znani poti. Spotoma pokažem Gašperju, kje je mene skoraj odneslo v smrt in kje sem se ponovno rodil ... pogled v globino je kar .. ja malce pa je neprijeten ...

Greva naprej. Pa se prikaže sonce in naju začne božati. Tam onega pobožaj mu rečem ... on te bo bolj vesel ...

Na vrhu se odprejo razgledi .. vse te barve in oblaki, ki dajo nebu poseben čar ...

Ko te obišče sreča, ji odpri obe roki ... Lepo te je spet videti tu, kjer si najraje

Greben Rateških Ponc, Strug in Vevnica ... zadaj Mangart

Triglav 2864 m

Martuljške gore in Škrlatica

Na vrhu Male Mojstrovke oba občutiva veselje ... kot, da bi premagala mogočno in težko goro, s katero sva se borila več ur.

Kaj človek občuti, ko se po dolgem času ponovno vrne tja, kjer je nekoč že bil .. Kam potujejo njegove misli .. Spomin se vrne nazaj, na gore v okolici ... Oči pa zrejo v prihodnost .. na gore v okolici ..

Počasi, počasi bodo prišle na vrsto tudi druge ... vmes pa je zaradi mene lahko še 100 Mojstrovk .. pa vem, da nobena ne bo enaka ..

Velika Martuljška Ponca ... Prva dama Martuljka in gora na katero še čakam

Razgled z Velike Mojstrovke

Ker je vreme lepo, ker je časa dovolj, se na hitro odpravim še na Veliko, sestro od Male. 

Mala Mojstrovka ... ti samo uživaj na sončku

Jalovec 2645 m

Naredim nekaj fotografij in kar takoj stopim nazaj dol. Sedaj sledi še sestop, lepo počasi. A kaj, ko se je začelo vleči skupaj. Temni oblaki so vedno bolj grozili z dežjem ...

Ja nič .. dokler ne bo zagrmelo je ok ... kaj je to .. letalo .. ne ne ne .. grmi, grmi ..

Ni bilo pretirane panike, ker sva bila že precej nizko. Bo pa panika za vse, ki se šele vzpenjajo gor. Mislim, kdor pa sedaj ne vidi kaj se dogaja na nebu .. pol pa tud ne vem no .. 

Vršič je blizu ... nevihta pa tudi ...

Ni prijetno tole ... dež je vse bližje .. trenutno sva še na suhem, a kakšna kapljica že prileti

V takšnem vremenu je edina logična smer dol ... vsaj zame ...

V zadnjem delu poti nas je malce namočilo. Ni bilo neke sile, a dovolj, da je vse postalo mokro. Sedaj postanem še bolj pozoren na Gašperja .. samo lepo počasi in bo ..

.. in je tudi bilo ... Pri avtu sva. Malce sicer mokra, ampak sva ... Ja, Mojstrovka me vedno znova navdušuje in vedno mi pokaže, pove kaj novega ... in to bo gora, kjer se bom vedno ustavil na točno določenem mestu, pogledal v nebo in se nekomu zahvalil ...

Sledila je vožnja v Kranjsko Goro, še prej pa 40 minutna prisilna pavza v avtu .. Slovesnost pri Ruski kapelici .. ajoo .. mokri so, mokri. Fest dežuje in ohladilo se je.. un model po radiu pa skoz nabija z neko vročino in soncem .. 

V Kranjski Gori si privoščiva zasluženo pijačo .. potem pa se opraviva proti domu.

Ko pridem domov me pričaka pravo razdejanje. Posledice toče so kar hude ... škode je precej. Še dobro, da sem bil na varni strani oblaka.

 

Takšne ture se ne dogajajo pogosto. Videti nekoga, ko po dolgem času stopi med vršace .. pa da se razumemo, Gašper je tu praktično doma .. torej videti prijatelja, ko ponovno stopi v ta čudoviti svet.

Povem vam ... neprecenljivo. Mojstrovka mi je zopet dala nekaj več ... 

Hvala in lep gorski pozdrav,

Rok