Razor 2601 m - gora, ki se vidno podira

Razor 2601 m - Julijske Alpe, Slovenija
31. 10. 2017

V zadnjih izdihljajih sončnega meseca oktobra, se s prijateljem odpraviva pogledat, kako se drži naš Razor. Vemo, da se gora zelo podira in samo vprašanje časa je, kdaj bodo v dolino zgrmele nove skalne gmote, ki se ponekod komajda še držijo skupaj.

Mesec oktober nas je letos resnično razvajal z lepim vremenom in sonce nas je prijazno božalo. Tako je bilo nujno potrebno izkoristiti še zadnje lepe jesenske dneve, preden pride sprememba ... in prihaja že v prvih dneh novembra. Gore bo zdaj objela in vzela zima ... in, ko nam jih zopet vrne upam, da bodo pripravljene za zimske užitke.

Pot v kraljestvo Razorja je potekala povsem brez težav, klasika iz Vrat in preko Sovatne do Kriških podov.

Drugi dan na vrh Razorja in Planje, sestop pa zopet mimo Pogačnikovega doma ... a tokrat v smeri Bivaka IV in do izhodišča. Pot je potekala brez težav, snega ni bilo prav veliko ... a pozor, v naslednjih dneh se bo slika povsem spremenila, saj v visokogorje prihaja prva večja pošiljka snega, ki bo tam tudi ostala.

Pogled pa je uhajal tudi proti Zlatorogovim vrtovom ... o tem pa več ob koncu bloga ... poznate legendo ???

Uživala sva Rajko in Rok

Razor in Planja nad Kriškimi podi ... levo Pogačnikov dom

Zadnji sončni žarki, zlatijo okoliške vrhove

Jutri prideš na vrsto

Izza Bovškega Gamsovca se prikaže luna ... nočna fotografija bo tako še lepša :)

Trenta tam daleč spodaj

Še malo in prikazale se bodo prve zvezde

Luč v koči oznanja, da je v njej življenje ... tudi vroč čaj se kuha in še kaj zraven
A dom je v teh dneh že zaprt, oskrbniki so prišli gor, da opravijo še nekaj dela pred zimo ...

Če sije luna, je nočna fotografija še lepša

Nočna Planja in Razor

Kolikor zvezd, toliko želja

Jutro novega dne

S soncem obsijane so še lepše

Popotnik ... le kam je namenjen ... kam ga vodi pot ... to ve le on sam ...

Ko loviš tiste najlepše ... in jih morda tudi ujameš ...

Pod Razorjem

Že na sedlu Planja in počasi naprej proti vrhu Razorja

Pogled na prehojeno pot s Triglavom v ozadju

Mimo votline, kjer je nekaj malega snega

Škrlatica in Dolkova špica ... pozdrav na drugo stran L&Š

Preko Planje do Bavškega Grintavca ... še en velikan, ki se podira

Bavški Grintavec 2347 m, Srebernjak in Trentski Pelc

Počitek, spodaj sedlo Planja

Zadnji del poti je nekoliko bolj zahteven ... sprva po melišču, za konec pa še plezalna poslastica

Tik pod vrhom je speljan krajši (cca 30 m), a zelo zahteven in izpostavljen plezalni del poti, ki je nastal potem, ko je prvotno pot odnesel skalni podor ... tule gre za povsem navpično in tudi rahlo previsno mesto. Pot je odlično zavarovana s klini, skobami in jeklenico. Nahrbtnik se lahko pusti spodaj pod steno in se brez odpravimo proti vrhu

Na vrhu Razorja 2601 m

Špik, Ponce, Škrlatica, Dolkova špica, ...

Divje nazobčen greben male Martuljške Ponce

Kredarica in Triglav

Razor je res lep razglednik ... v takem vremenu se ga splača obiskati

Mangart 2679 m

Nora jesen na vrhu razorja

Martuljški Ponci

Dolomiti na eni ...

... in Kamniško Savinjske Alpe na drugi strani ...

Sestop ... plezalni del ...

Razor s poti na Planjo

Čudoviti Kristal z vrha Planje

Razgled z vrha Planje

Čudoviti Zlatorogovi vrtovi ... in kosilo z nepozabnim razgledom

Že mimo Pogačnikovega doma na Kriških podih
Tule sva v zimski sobi prespala ... soba je res lepo urejena in opremljena tudi z gasilnim aparatom, da se slučajno ne bi ponovilo to, kar se je zgodilo na Korošici pod Ojstrico ...

Zgornje Kriško jezero je najvišje jezero pri nas in je na višini 2154 m

Tule dol se običajno smučam ... in moram priznati, da je 100x bolš, kukr pa tole zj ... peš ...

Mimo Bivaka IV sva nadaljevala proti izhodišču ... zadaj Dolkova špica

Lepe barve ob sončnem zahodu ...

Tole je bila res lepa tura in kdor zmore, naj si jo privošči ... če bo vreme lepo, potem bodo tudi razgledi nepozabni.

Legenda o Zlatorogu:

Pripovedka je nastala v osrčju Julijskih Alp. Pripoveduje o čudežnih vrtovih v dolini Triglavskih jezer, vendar se je ne da umestiti v noben čas. Brez časovna je. Njeno vznemirljivo sporočilo govori o uničujočih posledicah za naravo, kadar človek prestopi meje razumnega in brezvestno podira naravno ravnotežje ter v koristoljubju in samoljubju trga prepovedan sad. Za kazen mora umreti, vse drugo v naravi pa si vendarle počasi opomore in živi naprej.

Jezerska dolina in prostrana visokogorska planota Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, mila, dobrosrčna bitja. Prikazovale so se tudi v dolini, pomagale siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Otroka, ki je prišel na svet ob njihovi navzočnosti, so varovale vse življenje. Zahvale za svoja dobra dela si niso želele. Če se je kdo pomotoma ali iz predrznosti približal njihovim bivališčem, so ga kamni in snežni plazovi, nevihte in toča prisilile k vrnitvi v dolino. V gorah so pasle svoje črede, ki jih je vodil velik bel kozel z zlatimi rogovi - Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmirnega skritega zaklada.

Mladi lovec iz doline Trente je rasel v varstvu belih žena. Vzpenjati se je smel na najvišje  gore, ne da bi se mu bilo treba bati česarkoli. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je zasnubil dekle bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad.

Dekle se zdaj ni več zmenilo za ubogega lovca. Obupan in užaljen se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo čudežno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne triglavske rože. 

Umirajoči Zlatorog je eno zaužil in v trenutku mu je povrnila veliko življenjsko moč. Pognal se je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla Soča je njegovo truplo prinesla v dolino. V rokah je držal šopek triglavskih rož.

Zlatorog je v sveti jezi razdejal svoj gorski paradiž in za vedno izginil. Z njim so odšle tudi bele žene. Njegov zaklad je ostal skrit v gorah pod Triglavom.

Vir: http://www.julijske-alpe.com/slovensko/zlatorog.php

Danes mnogi kar celotnemu pogorju okoli Triglava rečejo Zlatorogovi vrtovi ... res so lepi, čuvajmo jih še naprej.

Še kratek filmček s ture na Razor:

Hvala za ogled in lep gorski pozdrav, Rok