Biti zraven, ko se prebuja nov dan je neprecenljivo...jutro te lahko ujame kjerkoli, globoko v dolini, še lepše pa je, če ga prehitiš in si pred njim na vrhu.
Veličina ujetega jutra na vrhu gore mi pomeni največ. Takrat dobim vse, kar si človek lahko zaželi, pa čeprav traja le trenutek in potem izgine v nov dan...v nov dan, poln lepih in nepozabnih doživetij, v tem čudovitem gorskem svetu.
sobota, 21. januar 2017
Sandkopf 3090m - Poezija turne smuke
Prvi tritisočak v letu 2017 - Sandkopf 3090m, 21.1.2017
Zima je v zadnjih dneh dokončno pokazala svoj pravi obraz. Mraz pritiska in sneg je lepo pobelil večino krajev. Tudi v gore je prišla prva, nekoliko večja pošiljka snega, a do tiste prave zimske idile manjka še veliko. Pri nas je možnosti za turno smuko še precej malo in ravno zato se s prijateljem odločiva, da poiščeva kak nov zanimiv vrh, pri sosedih v Avstriji.
Takoj mi postane jasno, da bo morala gora na katero se bova odpravila, imeti spredaj številko 3...sicer Mato ne bo šel...ok, pa naj bo...in priznam, da je izbral super vrh.
Odhod s Kranja okoli 4.00 ure in v smeri Karavank. Malo po 7.00 uri sva že bila v Heiligenblutu. Od tu se odpeljeva do izhodišča, ki je v smeri Ober Schachnern. Parkirava nekje ob cesti in se podava v neznano. Že takoj na začetku, nama en domačin pove, da je na Sandkopfu bolj malo snega...a se vseeno podava v breg.
Zdaj, da bi pisal kje vse sva blodila, nima smisla važno je, da sva prišla vn z gozda...in na koncu nama je uspelo skorajda nemogoče:
zjutraj sva opazovala sončni vzhod in žareči Großglockner
stala sva na vrhu tri tisočaka
doživela najboljšo turno smuko ever
in za konec še opazovala sončni zahod...med skijanjem seveda
Bil je popoln dan, uživala sva Mato in Roko
Heiligenblut z Großglocknerjem v ozadju
Čudovita Großglockner 3798m in Johannisberg 3453m
Potem je sledilo nekakšno blodenje po šumi...kje točno ne vem. Najprej po cesti, a sva hitro ugotovila, da naju le ta vodi stran od cilja...ja, ni nama preostalo drugega, kot da zavijeva v gozd in iščeva izhod...in ker sva vztrajna in trmasta, tako kot smo to Gorenjci in Notranjci, nama je nazadnje uspelo in prišla sva na pravo pot...ki sva jo v nadaljevanju še malo po svoje začrtala...
Končno prideva na eno izmed mnogih planin...še je upanje, da bova prišla do cilja. Zadaj levo, Petzeck 3283m
Čudovit pogled na Großglockner 3798m
Tudi sonček je že prišel izza hriba
Lesena hiška na planini
Zdaj se začne tisti zoprn vzpon
Pogled, ki obljublja garanje
Kar strm vzpon
V srednjem delu je bilo kar naporno in neskončno se je vleklo. Pogled na skromno zasneženo pobočje je bilo sprva res grozno...a med vzponom se je izkazalo, da so kotanje in nekatera mesta lepo zalita...in tu se bo smučalo. A kaj, ko je pa do vrha še tako daleč...ampak, bo...
Razgled na okoliške gore
Pogled proti Petzeck 3283m...levo zadaj
Po kar dolgem, predvsem pa napornem vzponu prideva do vrha, na katerem stoji manjši križ. Tu pustiva smuči, saj v nadaljevanju sneg popolnoma izgine. Do vrha se podava peš...in tale del se je še najmanj vlekel. Na poti srečam še belke in vrh je tu :)
Tule snega zmanjka in do vrha, ki je zadaj, se odpraviva peš
Razgled je resnično lep
Großglockner 3798m in Johannisberg 3453m
Johannisberg 3453m
Evo...pa sva ga zmogla...toj to, če sta dva trmasta skup...bravo midva :)
Razgled z vrha je bil ta dan res lep...in prav nobenega vetra, kar je že prava redkost. V daljavi se pokažejo naše Julijske Alpe s Triglavom na čelu, vidijo se tudi Kamniško Savinjske Alpe z Grintovcem...pa seveda Karavanke...lepo je opazovati domače gore.
Hoher Sonnblick 3106m
Julijske Alpe s Triglavom
Kamniško Savinjske Alpe z Grintovcem
Hochalmspitze 3360m
...gore so in gore bodo...
Hocharn 3254m
Zdaj je sledila še hoja nazaj dol, kjer sva pustila smuči. To, kar je sledilo v nadaljevanju ture, pa je bila še tista zadnja pika na i...
Med vzponom ni bilo videti obetavno in tudi po slikah sodeč, zgleda zelo slabo. Res je, snega je malo in bi ga moralo biti bistveno več...a kar je najbolj pomembno je to, da ga ni premalo. Tam, kjer ga je napihalo, je smuka več kot čudovita...in ja, vriskala sva oba...pa še nekaj; že ves dan sva čist sama tule gor in imava goro samo zase :)
Juuuuhuuu...gremo u putr hahaha :) :)
Uživanje na gori
Takoj podpišem, za še kakšno tako turo
Palec je gor...ja veseu je a n :)
Večerne barve
Še zadnji pogled proti gori
Takole je bilo in nič drugače. V spodnjem videu pa še nekaj gibljivih slik, ob glasbeni spremljavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar