Zadnje čase me vse pogosteje vleče čez mejo. Tudi tokrat je bilo tako. Cilj je bil le en, in sicer; videti in doživeti sončni vzhod na Großer Hafnerju, ki se nahaja na vzhodnem koncu Visokih Tur. Družbo mu dela sama Kraljica Hochalmspitze 3360m in tudi Ankogel 3252m ni daleč.
Großer Hafner s svojimi 3076m ni ravno velikan, kar se višine tiče...je pa izjemno lep in ponuja čudovite razglede na vse strani. Tokrat se je v daljavi pokazal tudi naš Triglav...no, kar velik del Julijskih Alp se je zelo lepo videl.
Vse skupaj se je začelo v soboto 21. junija...ja, na prvi poletni dan. Malo pred 21.00 uro poberem Jana in skupaj se odpeljeva proti izhodišču. Najprej skozi predor Karavanke in nato po avtocesti do izvoza za Gmünd (Sovodenj). Cesti nato slediva po dolini Malte (Maltatal). V zadnjem delu ceste se plača cestnina...no, midva sva se temu izognila, ker ponoči tam ni bilo nikogar. Cesta se vije mimo slapov in skozi ozke tunele vse do velikega parkirišča, kjer stoji hotel. Tam je tudi izjemen jez, ki je visok 165m. Naj omenim še, da pretok vozil urejajo semaforji, ki skrbijo, da se na ozkih delih ceste in v predorih ne moremo srečati z nasproti vozečimi vozili (razen v primeru, da gre kak butl v rdečo).
S hojo pričneva ob 23.35 in se podava v noč polno zvezd in igrivega vetra. Usmeriva se proti Kattowitzer Hütte. Potem se je začelo...pot do omenjene koče je kar dolga...in ponoči zelo čudna, namreč...občutek imaš, da se ves čas spuščaš nazaj v dolino...potem se zopet nekoliko dvigneš, pa spet spustiš...in tako naprej. Ker sva bila oba prvič tu, sva bila prepričana, da sva pot zgrešila (vmes iščeva še markacije, ki so ponekod izginile v snegu, pa to ni bil tak problem). Vseeno nadaljujeva naprej in po skoraj 3 urah le prispeva do koče...pravzaprav se zaletiva vanjo...
Kakšno olajšanje. Sledi kratka pavza in naprej. Do vrha je potem šlo gladko. Snega je še nekaj, vendar ne predstavlja težav. Na vrh pridem še pred sončnim vzhodom in uživam na polno...kasneje pride še Jan.
Prvi poletni dan je bil skoraj zimski...pihalo je, mrzlo je bilo in tudi ledeno.
Potem, ko se naužijem razgledov in poslikam, se počasi odpravim nazaj proti koči...in potem skupaj greva nazaj do izhodišča.
Bilo je lepo, kot vedno...uživala sva Jan in Rok.
Zdaj bodo svojo zgodbo pričarale še fotografije...na koncu pa še malo več kot 4 minute dolg filmček. Prepustite se užitkom...in vsaj za trenutek pozabite na skrbi...
Začelo se je takole...temno je bilo, nad nama milijarda zvezd in veter, ki je iskal družbo...ter jo tudi našel...
Že na vrhu in pogled proti sami Kraljici Visokih Tur...moj poklon Hochalmspitze 3360m...desno je Ankogel 3252m
Križ na vrhu gore
Sonce bo zdaj zdaj zunaj...naj že pride, ker zelo piha...
Ko se sonce končno prikaže postane vsaj malce topleje...že en sam pogled nanj te pogreje...
Drugače pa se mi je na vrhu zanohtalo od mraza...brbrbr...
Kraljica v soncu...kakšen izjemen pogled. Na to goro se tudi še povzpnem letos...lani me namreč ni spustila k sebi...
Großglockner, Johannisberg in ostala druščina...če kdo pozna imena ostalih...naj jih prosim pove :)
Zdaj pa že greje...o pa ne...še vedno je mraz in zelo pihaaaa...pa nič zato...vse to spada zraven in veter je tako sam tule gor...je zelo vesel vsake družbe...tako, kot jaz :)
Tam daleč v daljavi se vidi Triglav in ostali vrhovi Julijskih Alp
Za takšne poglede in razglede se vedno splača potruditi
Ko se kamen nastavi jutranjemu soncu in zažari v soju žarkov...trenutek, ki traja le nekaj sekund in potem izgine...
Tam sem tudi že bil...Ankogel 3252m...pa še kdaj bi rad šel :)
Izjemni gori...Hochalmspitze 3360m in Ankogel 3252m...takole sta žarela v jutranjem soncu
Zlate na eni in bele na drugi strani...v vseh pogledih pa božanske...gore so res izjemne :)
Sonce se zelo trudi...a veter in mraz sta močnejša...se pa že počasi čuti, da bo...vse topleje...
...se bojim, da mi bo danes še zelo vroče...
Tudi Janu je uspelo...
Močno približan Triglav...na levi je Škrlatica
Jalovec in Mangart
Montaž 2752m...mogočna gora zahodnih Julijskih Alp, ki nase opozarja od vse povsod...
Proti vrhu Hochalmspitze se lepo vidi shojena pot...
...na samem vrhu gore snega ni več veliko...
Vrh Ankogla 3252m
Johannisberg 3453m...tale me tudi še čaka...oziroma, jes čakam, da me bo kdo pelu gor :)
Ko jutranja svetloba zareže v greben gore in temna skala postane zlato...
Kdor je tu gori je zelo bogat...ker dobi vse...
Meglice se igrajo z vetrom...no, zdaj pa lahko tudi jaz počasi sestopim... Jan je že na poti proti koči...
Še en pogled in gremo nazaj dol...tale vzhod je bil res bomba...
Sledi vodijo navzdol...popotnik gre tam, kjer ga vodijo...
Razgled s poti...šele sedaj se bo videlo vse tisto, kar nama je bilo ponoči skrito...
Daleč spodaj se vidi jezero Rotgüldensee
Großer Hafner je znan po obeliskih...pokončnih skalah...so zelo zanimivi za pogledat in nekateri sploh niso tako majhni...zdaj si jih bom malo bolje ogledal...
Še pogled nazaj proti vrhu...res hvala, bilo je noro lepo...ni mi žal za sleherni korak in napor...
Zdaj pa res lepo počasi proti koči... tamle levo spodaj se jo vidi...
Med obeliski...pa koliko jih je...zanimiva tale reč tule gori, ni kaj...
Tule se poslovim od obeliskov...
Pot nadaljujem po grebenu...tudi varovan je z vrvjo...
Razpotje na grebenu...zadaj H&A
Markacija...no, ni jih problem slediti...
Sneg...smetana...vse je belo...no, čisto vse ne...
Ledeni okras...
Sledi so me pripeljale semkaj...
Pot na Großer Hafner...al pa z njega, odvisno v katero smer greš :)
Großer Hafner 3076m...pogled na goro izpred Kattowitzer Hütte
Kattowitzer Hütte
Po zasluženem počitku in malici se počasi odpraviva proti izhodišču...ura je še kar zgodnja...dan pa naravnost božanski :)
Saxifraga - Kamnokreč...lep je...
Pod Großer Hafnerjem je še kar nekaj snega...tud smučat se še da, razmere in sneg so naravnost odlične
No, končno pogled proti izhodišču in jezu...dolga je še to tja, ampak bova že zmogla...pokrajina je pa top...lepo, lepo, lepo...
Se še komu smuča...uf, je kr lepa tale ja... Zadaj se vidi vrh Großer Hafner 3076m
Tam sva bila...in imela kaj videti :)
Skale ob poti...
Korito za rože...in to kar na poti...
Voda si izbira čudne poti...
Še en lep pogled na Kraljico Visokih Tur...vrh je sicer nekoliko zadaj in se ga ne vidi...
Vode je tu v teh koncih ogromno...
Za osvežitev :)
Zdaj sva pa res že čisto blizu izhodišča...in že lep čas uživava v teh enkratnih razgledih...
Tudi slapov tule ne manjka...in prav vsi so lepi...
Tako, pa sva...ko sva startala je bila popolna tema in se ni nič videlo...zdaj je slika povsem drugačna...
Spodaj je še malo več kot 4 minute dolg video...z glasbo je vse lepše :)
Hvala, da ste si vzeli čas in si pogledali, kaj nama je pripravil Großer Hafner.
Svoje mnenje napišite pod komentarje :)
krasne fotke, top tura
OdgovoriIzbriši