Sončni vzhod pod Prestreljenikom

Petek je in vremenska napoved za prihajajoč vikend ni ravno obetavna. No, sobota dopoldan bo še pravijo, potem pa se bo hitro skvarilo.

Zato se z Matevžem odločiva, da jo ucvreva nekam na zahod na vzhod - sliši se čist hudo...

Prestreljenik ali Pecol in Cima di Terrarossa. Ko se pripeljeva v Sello Neveo, sva videla da je bila cesta proti planini Pecol zaprta...ne z rampo, ampak je bil tam znak... Zato se odločiva, da greva po smučišču do Prestreljenika...kar se je kasneje izkazalo za zelo dobro odločitev. Lahko celo rečem, da še dobro, da je bila cesta na Pecol zaprta, ker je bilo vreme na tej strani lepše, kot tam in tudi sama hoja po smučarski progi je bila odlična.

Startava v temi no, pa tega sva itak že vajena. Po smučarski progi smučišča Sella Nevea se odpraviva proti Rifugio Gilberti. Sama hoja po progi je bila odlična in hitro sva pridobivala na višini.

Od koče se potem odpraviva naprej proti Prevali in proti Prestreljeniku. Na sam vrh kasneje nisva šla, ker je bilo preveč nevarno. Prvič je bilo zelo strmo, drugič je bila snežna odeja nestabilna in tretjič, nisva želela tvegati...iz naštetih razlogov se nekaj 100 metrov pod vrhom obrneva in spustiva nazaj dol. Vmes pa seveda že uživava v čudovitem sončnem vzhodu.

Sam sestop je potekal povsem normalno. Smučišče Sella Nevea je tisti dan še normalno obratovalo, naša stran Kanina pa je ostala zaprta...žal, tako je...

Nazaj grede se ustaviva še ob Rabeljskem jezeru in kasneje še ob Belopeških - Mangartskih jezerih.

Sledi še kosilo v Kranjski Gori in vožnja domov. Spet ena lepa in nepozabna tura.

Uživala sva Matevž in Rok

Ker ponoči nisem nič slikal so prve slike nastale visoko zgoraj...pa nič zato...

Ker naprej ni šlo, se zaradi lastne varnosti obrneva in greva nazaj dol...


Tudi to je potrebno znati, da se po neumnosti slučajno kaj ne pripeti...

Dobro jutro...sonček je zunaj...

Prav vsak sončni vzhod, ki ga doživim v gorah je edinstven in neponovljiv...pa če bi 100x prišel sem, niti 1x ne bi bilo enako...

Res škoda, da že celo zimo stojijo...

Jutro na gori...izjemno lepo je...takšna jutra so najlepša in se jih nikdar ne pozabi...

Ko se človek in gora združita...

Izjemno lep jutranji prizor

Barve, od oranžne do modre in bele...

Matevž je zelo užival...no, pa sam sem tudi...saj se vidi...

Žalostna podoba smučišča nad Bovcem

Bi vozile, pa nas nihče ne požene...

Tako, vzhod je mimo in čas je, da počasi odpraviva nazaj v dolino...


Spet je bilo noro lepo...pa dneva še ni konec...

Naslednjič, ko bo kopno, pa greva do vrha...

Rifugo Gilberti

Gore so res izjemne...vedno in povsod...

Prestreljniško okno

Pa je šla na pot...

Na smučišču se pripravljajo za obiskovalce...

Gore na drugi strani...Poliški Špiki...

Montaž 2752m...kako je mogočen...

Ker imava časa še dovolj, se nazaj grede ustaviva še ob Rabeljskem jezeru...res lepo je tukaj...

Ko preprosto ostaneš brez besed...toplo spomladansko sonce in zasnežene gore tam daleč zadaj...

Motivov za fotografiranje je tukaj več kot dovolj...

Tukaj je tudi muzej na prostem...

Znani otok...

Drevesa se ogledujejo v vodi...

Motivov za fotkanje tule res ne zmanjka...

Če nisi tukaj, potem ne veš, kako je tu lepo...

...in za konec, kot se po taki odlični turi tudi spodobi, se ustaviva še na odlični pici v Kranjski Gori...








Midva sva uživala, dajte še vi...

Hvala, ker ste si vzeli čas in si ogledali kakšen dan je za nama. Komentarji spodaj zaželjeni :)