Kraljestvo Kristala

V četrtek 13. 3. se okoli 22.30 ure odpeljem proti novemu sončnemu vzhodu naproti. No, vsaj plan je bil tak. Cilj je bil Špik...čeprav me je zelo mikal tudi Jalovec. Vseeno v Kranjski Gori zavijem proti Vršiču.
Malo po polnoči se pripeljem na izhodišče in dogodivščina se lahko prične. Sprva je vse potekalo gladko in brez težav. Normalno sledim poti tudi po odcepu za Kačji graben. Že spodaj je bil ogromen plaz...res, takšnega tu še nisem videl. Snega je gotovo več kot 10 metrov...izjemno veliki kupi.
Ko se prebijem čez v gozd, kjer sicer poteka normalna pot, pa se razmere zelo poslabšajo. Sneg je bil popolnoma mehak in se je zelo globoko prediral...v takšnem nima smisla nadaljevati, zato obrnem. Ja, tudi to je potrebno znati v gorah...pa se tega malo kdo zaveda... Zakaj, zato ker bi z nadaljevanjem najprej ogrozil sebe in kasneje še reševalce, če bi se slučajno kaj pripetilo...torej, če ne gre, se prizna premoč gori in se obrne...

Kaj pa sedaj? Kam naj grem...Jalovec - Kristal bo prava izbira...že v startu bi moral tja... Izgubim seveda 2 uri dragocenega časa...takoj mi je kristalno jasno, da bom danes vzhod dočakal nekje na poti proti vrhu...pa nič zato...

Malo pred drugo zjutraj se poženem proti Kristalu...razmere so tu povsem druge, kot pod Špikom...sneg je bil vseskozi odličen... Cilj mi je bil, da pridem pred sončnim vzhodom iz ozebnika...kar mi je tudi uspelo.
Bil je lep sončni vzhod v kraljestvu Kristala. Na vrh pridem pred osmo uro in užival sem v norih razgledih. Edino veter je bil zelo močan...

Nazaj grede sem srečal kar nekaj ljudi...tudi takšne, ki se v kraljestvo Kristala odpravijo popolnoma brez glave...in potem se vsi čudijo, ko nekdo kam zdrsne...

Še en nepozaben dan v naših prelepih gorah.

Zdaj pa slike...naj povedo, kako je bilo...uživajte :)

Ko se prebuja nov dan nad Kolovarjem...

Razor in za njim goreče nebo...sonček je zunaj...

Proti Špiku...če ne bi prej rinu ali bolje rečeno ril pod njim, potem bi zdaj moral biti na vrhu Jalovca...tako pa sem tule...in uživam...zelo uživam...

Oj Triglav moj dom, kako si krasan...

Koliko človek pravzaprav dobi, se zave šele takrat, ko mu je vse to dano...vesel sem, da sem med tistimi srečneži...

Pozdrav soncu :)

Sonček je pokukal izza Razorja...

...nadaljujem proti vrhu Jalovca...sonček je zunaj in ozračje bo od zdaj naprej vedno toplejše...

Dobro jutro Veliki Ozebnik

Briceljk...najvišji v Loški steni tudi žari...kako lep pogled...

Čudovito...čudovito...čudovito...

Krn v daljavi...

Povsod goreče gore...in nebo...lepo je tukaj...

Vrh Velikega Ozebnika...kar žari od zdravja...

Oranžni sneg pod Kristalom...

...naravnost čarobno...

Razmere so svetovne...sneg je več kot odličen...ura je še zelo zgodnja...noro, noro...

Pogled nazaj dol...uf, ne bi rad padel...

Zlata jama...

Razgled - zimski pristop...sonček veselo greje, veter se veselo krepi...

...pa me mnde ja ne bo spet zebl na vrhu...

Razgledi so iz metra v meter lepši in lepši...aja, pa piha no...zakaj že???

Streha Jalovca...no, ni tako dolga kot Grintovčeva...če vas kaj tolaži...

Čez širne gore na morje...

Končno sm se prvleku do vrha...zmatran k pes...Špik mi je vzel 2 uri...da vas spomnim...no, tole je pa nagrada...neee veter noo...

...in sedaj me zanima, kakšen je šele sončni vzhod s tule gor...bo treba priti še 1x...

Je kdo na vrhu...ni videti...

Razgled proti Rombonu...

Kanin ima te dni ogromne količine snega. Gora ima seveda to smolo, da leži...jah, pri nas, kakopak...ker, če bi kje drugje, potem bi se zdaj tamle veselo smučali in uživali...vse do meseca maja...

Razgled je šel vse do Dolomitov...tam so Monte Civetta, Monte Pelmo, Marmolada, Antelao...sami najvišji...

...in še pogled proti našemu najvišjemu...lep je, ni kaj...

Pogled čez Mojstrovke vse do Kepe

Pogled v Planico in Tamar

Tole sta moja dva stroja, ki mi pomagata, ko sem pozimi v gorah...nekateri ne vedo, da cepini sploh obstajajo...in dereze tudi...

...več o tem v nadaljevanju...

Škrlatica in Prisojnik

Razgled...v neskončnost...

Vrh Loške stene...blizu je...no...

Matajur tam daleč na obzorju

Bavški Grintavec in Krn

No takole...pa sem sestopil iz kamina...sneg je v tem času že bolj slab...moker in vse teče...

Eni vse jemljejo preveč zlahka...z enim cepinom je kar napor tule gor it...

Bom jes malo pofotkal okoli, pa pol pogledam, kako jima gre...

Zjutraj, ko si bil ves v oranžnem si mi bil bolj všeč...no, pa tudi zdaj si čudovit...ves v belem...

Noro toplo je...in veter se je tudi že polegel...

Ob sestopu je poglede švigal na vse strani...

Travnik in Mojstrovke

Martuljške gore in Škrlatica...aj tisto tam Špik...

Razor...uf, keri pogled...

Oj Triglav moj dom, kako si krasan...

Tegale tudi že poznamo...

Kako pa napredujeta ta dva...no v nadaljevanju je šlo malo bolj počasi...ampak je šlo...

No, tale je pa še večji expert...zimskega pristopa se bo lotil takole...s palicami...no, dereze ima...ampak, če zdrsne je adijo...

No, tole je pa norost...da greš v Ozebnik v pancerjih, brez cepinov in brez derez...

...pol pa še ugotoviš, da je tujka, k jo vprašaš, kje ima dereze in cepin...

Nič čudnega...da na vsake toliko kdo kam zleti...

Takole se je matrala...in tule je trdo in strmo, da ne bo pomote... + projektili letijo dol k strgani...od ledu, kamenja in snega...

Projektilna cev...je tako letelo dol, da je bilo kr joj...

Prelepe so te naše gore...

No tako...jes sm vn...ostali pa upam, glede na videno pri nekaterih, da bodo tudi srečno prišli dol...

Sedaj pa...joooooj, ko bi imel smuči...al bi blo fajn...