Triangel 1704m

V nedeljo 23. februarja se odpravimo v Karavanke. Naše izhodišče bo na parkirišču pri smučišču Zelenica.

Že sama pot do tja je bila zelo pestra in dogajanje v avtu je nakazovalo na nor in nepozaben dan...ja, težko je, če imaš s seboj "otroka" ki je pozabil kupiti mleko... 

Seveda smo rekli, da se bomo ustavili na bencinski črpalki in problem bo rešen...eee, napaka...problema nismo rešili, ker presnete črpalke prodajajo samo litrska pakiranja mleka...on pa je hotu unga, 2 deci...a to sploh še obstaja ;)

...in na koncu nas je vse rešila prijazna čistilka, ki iz lokala prinesla malo mlekeca...3,8!!! wtf...

Konec dober, vse dobro...no, pojdimo nazaj k turi... Okoli pol osme ure se počasi odpravimo proti Koči na Ljubelju. Snega je bilo kar, pot pa lepo shojena...vse do koče.

Tam se je situacija seveda spremenila...od tu naprej krplje na noge in gasa naprej...seveda je bilo potrebno gazit. Hodili smo nad smučiščem Zelenica, razgledi z grebenov so bili čudoviti...edino pihalo je kar močno in sonce se je na trenutke skrilo za oblake...

Celotna tura do Triangla je potekala normalno, z nekaj obvozi, drugače pa brez težav...vmes smo skočili še na en vrh, da smo vsaj malo pikali :)

V Koči na Zelenici pa res prijetno vzdušje...bo treba večkrat priti v te konce.

Nazaj grede smo se ustavili še v gostilni Avguštin v Radovljici, kjer smo res odlično jedli.

Hvala Juš za vodenje, gaženje in jedačo...hvala Andrej za gaženje, zviranje po macesnu in prevoz...hvala Stanka za prijetno družbo...

Uživali smo torej: Juš, Andrej, Stanka in moja malenkost. Zdaj pa naj svojo zgodbo povedo še fotografije, ki so nastale med turo...uživajte :)

Kot že rečeno, se je vse skupaj začelo z mlekom...vožnja je bila zelo zabavna...no, konec dober, vse dobro...tudi s 3,8...

Ko prispemo na izhodišče, se je ravno začelo daniti...znane jutranje barve nad gorami so vedno tako lepe...

Begunjščica je tudi zažarela v soncu...obeta se lep dan...to je čutiti že tu spodaj...

Zlate barve visoko zgoraj...še malo pa bo sonček tudi tule spodaj...

                                                  Brez derez nikamor...ok, telih tud, če nimaš... :)

Proti koči...cesta je bila lepo shojena...do koče je samo še 5 minut...no 4x5 minut...

Krplje...ja hoja z njimi je precej olajšana, ko je snega veliko...in tu ga ni manjkalo...


Res zakon tole...

Posledica žleda...tudi tukaj je drevje klonilo pod težo ledu in snega...

Še malo in odprli se bodo razgledi...tisti, ki te enostavno ponesejo tja, do vrhov gora...

...pa se je res odprlo...in to vse do Begunjščice...

Najraje bi kar skočil in se prepustil toku...vendar se tisti hip zaveš, da to preprosto ni mogoče...lahko se samo prepustiš temu čudovitemu razgledu...in uživaš v danem trenutku...

Kamorkoli seže pogled...samo sneg, gore in modro nebo polepšano z oblaki...


Pred nami je še dolga pot...le kaj bo prinesla...


...gremo pogledat....

Pogled je vseskozi uhajal proti Begunjščici...drugam tudi ni mogel...


Takole polepšana s snegom je naravnost čudovita...                                                                          

Sonček se tudi bori z oblaki...no, zaenkrat mu kar dobro gre...

...in veter se počasi krepi...le kaj to pomeni...

...in tudi v mrzlih kotičkih gozda se vedno najdejo barve, ki te vsaj nekoliko pogrejejo...

Sonce se je lepo prebilo skozi oblake in veje...

Mi nadaljujemo naprej...do cilja je še daleč...

Snega je veliko in brez krpelj bi bilo kar težko...

Res...kaj dela mleko...škoda, ker se ne sliši, ampak tule so bili kriki veselja...

Huuuuuaaaaaaaaaaa....

Premagovanje ovir...na vse možne načine...

                                              ...tudi plazilce smo igrali...snežne plazilce...

Kralj na Betajnovi...no, gaz je pa dobro naredil...

Vzpetina spredaj pred nami je Povna peč...

...res je povna...snega...

...še malo in bomo prišli na Povno peč...še pred tem poziranje...

Zadnji metri...

Dan je kot naročen za v hribe...dobro, veter je bil na trenutke kar močan...ampak, vse to sodi pač zraven...


...zdaj pa poglejmo s kakšnimi razgledi nas bo nagradila Povna peč...

To je to...ko se čas za trenutek ustavi in pozabiš na vse...tiho zazrt tja proti goram...

Kamorkoli seže pogled...povsod okoli nas sneg, modrina neba in prekrasne gore...

Tudi proti Košuti se je videlo zelo lepo...kakšen greben...

Gremo naprej...novim dogodivščinam naproti...le kaj nas še čaka...


...tale tura je res izjemna...ampak res...

Še en pogled proti grebenu Košute in Velkmu vrhu...

Tega hriba ne poznam...videt je kr špičast...

Krasen ambient...morm tud jes it, da mi družba ne bo ušla...sej pofotkal sem tako ali tako že vse...


...počakajteeee...

Kmalu stopimo na greben...opasti so, vendar ne pretirano velike...


...brez krpelj ne bi šlo...tako gladko...

Odlično je tole vse skupaj...pravljica...no, piha pa kr fest...

Kam smo prišli...mogoče v pravljično deželo...


...kjer trenutno kraljuje nič kaj pravljični veter...

Klonila je pod težo snega...

Pot nas je vodila med smrekicami...

Sej človek ne ve...ali bi nadaljeval, ali bi ostal...

Počitek...tudi to je potrebno na takšni turi...

Nadaljujemo po grebenu...po vetrovnem grebenu...

Borimo se...borimo se...ne bomo se predali...


...mi gremo do konca...in varno naprej seveda...

Pogled na Prvo Damo tod okoli...ponuja tako rekoč vse...kar poglejte jo, kako lepo je zalita...

Nadaljujemo veseli k otroci...

Čisto sam je tukaj...le kaj ga je prineslo semkaj...

...srečnež, čisto vsak dan lahko občuduje te lepote...

Kaj je pri vsem tem najlepše...to, da sem zdaj tukaj...in vidim vse to...res izjemno...

Zdaj pa bodo krplje na nogah zamenjale dereze...palice v rokah pa cepina...no, končnooo...

...to pomeni samo eno...napočil je boljši del ture...

Greben je postal nekam ozek...no čisto neprehoden...

Tule smo se morali spustit in narediti mini obvozek...nič posebnega...razen tega, da sem padel v eno ornh lukno...le kdo je kriv za to...

Še vedno nas obdajajo čudovite gore...teh lepot se kar ne moreš nagledati...

Je treba iti pogledat situacijo...od blizu...

...in potem sprejmeš pravilno odločitev...

Ujej...tole je pa globoko...tule čez ne bo šlo...


...bo treba obvozit...

Že veselo naprej...dereze in cepini so v uporabi...

Lepota gora...tukaj...zdaj...

Pogled na prehojen greben...ja, nekaj se je pa že nabralo...ampak, mi gremo dalje...

Senca...pada tja, kamor mora...

Povsod okoli nas sama smetana...al pa zmrznjen mlek...

Grebenček...to je že mimo...kaj nas še čaka...gremo naprej...

Poslovim se od sence in nadaljujem naprej...spet sem ostal zadaj...

...so mi malo ušli naprej...ampak bo že...važno, da je sonček in da se imamo lepo...gremo uživat dalje...

Eni so malo bolj hitri...drugi se vlečemo bolj počasi...

...in vsake toliko pritisnemo na prožilec...

Gleda, kje bi šel...kar naravnost navzgor, kot narekujejo sledi...

Lepo jima gre...

Kar na tisto špico mo zlezli...al je lepa...

Prehojena pot...in lepa gaz...naša...

Vsi smo slikali...no, saj smo imeli motivov na pretek...

...veter še vedno kar močno piha...sonček je...

Ta spet neki pozira...

Še nekdo pozira...jes se ne morem upreti...

                                 Pred nami je nekaj pikanja...sploh nej slabu...sneg odličen...

Velk vrh v Košuti je bil celo pot lepo viden...res nor greben...

Sestop...kar po poti pristopa, ker drugje pač ni šlo...treba narediti obvoz...

Gremo dol, da bomo šli potem lahko nazaj gor...

Posrečilo se nam je...zdaj bo šlo še čisto malo gor...potem pa samo še dol...se bo rolalo...

Z vrha Triangla je lep pogled na severno stran Begunjščice...


...in imamo kaj videti...vse smeri so narejene...

                                      Pogled proti Možem...hm, daleč so videti...

Stanka je prav uživala...tako kot vsi...

Vabi, vabi...pridemo...mogoče pa res...

Je prišel...nas pozdravil in odvihral nazaj v dolino...

Še malo se razgledam okoli in gasa proti koči...da se malo pogrejemo...

V Koči na Zelenici...ma, prov luštno je bilo. Najprej pivce za žejo...orehovček je pel že med potjo...no in potem oskrbnik - dolenjc reče, da ma dans rojstni dan...in kaj sledi...ja tole a n...


...ajej...al je blu močnu...me je že takoj, k sm pršu z bajte ven zaneslo, da sm skor padu...

Pot v dolino je bila nadvse zabavna, zrolana...

Sestopali smo dalje po smučišču...ali bolje rečeno, kotalili smo se...dolenjc je kriv ;)

Divje zgleda...

Skratka, kot že rečeno, tale sestop je bil brutalno centrifugalen...pol pa dej gorenjcu dolenjski šnopc :)

No, zdej pa ti reč...tistmu k se pa zdj ne cedijo sline...je pa...vegeterjanc :)

                                             Še pozdrav z vrha...in moja malenkost...



Na spodnji povezavi, pa si v videu poglejte, kakšne učinke ima dolenjski šnopc na gorenjca...pol ga pa pij...itak pa pravijo: "Kdor pije ga rad, ni nikdar bogat"...zato sm pa skoz suh... :)

https://www.facebook.com/photo.php?v=468528823270446&set=vb.392045810918748&type=2&theater

Hvala, ker ste si vzeli čas in si pogledali kaj vse smo doživeli tisto nedeljo tam daleč stran od mestnega vrveža...mi smo uživali, dajte še vi...

Svoje mnenje napišite pod komentarje...hvala :)