V soboto 7. februarja, samo dan po snežnem metežu stoletja, ki mimogrede v te konce ni prinesel niti ene same samcate snežinkice in se upravičeno bojimo, da snega naslednjih 100 let tule ne bomo videli, se s prijateljem odpraviva proti Dovški Babi.
Svojo pot od doma do Begunj pri Cerknici začnem nekoliko prej, saj je tam zapadlo ogromno snega in ne vem, kako bo na cesti. Pa je bilo vse v redu...in kar nisem se mogel načuditi, da je le streljaj od mene pa čisto drugi svet...svet poln snega in prekrasne zimske idile...pomislim, da to ni fer, a tako pač je...in že razmišljam, kako se bova podala kam drugam...tule nekam, ko pa je res veliko snega.
A se Mato ni dal pregovoriti in se odpraviva proti Karavankam. Pot je potekala brez težav in zelo hitro prispeva do izhodišča.
Totalno brez veze...saj ni nič snega...in nazadnje bom pri vsem tem snegu, ki je padel...še nosil smuči proti vrhu...skratka bil sem vidno razočaran in sploh nisem pričakoval dobre smuke...
Tokrat je bila slika obrnjena in Matevž je bil tisti pozitivc za tole turo. No priznam, da je na koncu imel prav. Smuka je bila zelo fajn...božanski puhek in pravi užitek...še hočemo, še...še več :)
V prelepi zimski idili se odpraviva gor in dol.
Dan je bil tudi idealen za čudovito fotografijo...lepi zimski utrinki in polno veselja :)
Uživala sva Matevž in Rok
Jutro nad Julijskimi Alpami...dan bo lep...
Pot skozi gozd in prvi sončni žarki v snegu
Ko ti ograja zagrabi smučko, potem ni več šale...ampak, sva zadevo uredila in lepo nadaljevala naprej proti vrhu...
Res čudovit zimski dan...le snega je zelo, zelo malo...glede na to, kaj sem videl zjutraj pri Matevžu doma...
Naprej proti vrhu...tja vodi le ena sled...
Prav vsak gib je poplačan...in niti malo nam ni žal za takšne stvari...zima je res lepa...
Na poti opaziva domačina...on pa naju...pa se gledamo neki časa...
Razgledi in vse ostalo je bilo naravnost perfektno...res so lepi konci tole :)
Čudoviti Stenar...že nam je ponudil ogromno lepega in še nam bo...v to sem prepričan :)
Greva naprej u ta nori zimski dan, ki je res čudovit :)
Mimo opazovalnice
Ta dan sva oba izkoristila za dobro fotografijo...pogoji in razmere so bile naravnost fantastične
...vrhovi dreves in vrhovi gora...
Suhi plaz...večina pa jo bolje pozna pod imenom Škrlatica
Če pa tole ni brutalen pogled, pol pa tud ne vem kaj...seveda je jutranja nejevolja že davno pozabljena...ja, nimam kaj reč, imel je prav :)
Brez vetra ni šlo...pa saj je zimaaaa :)
Končno se je pokazal...beli Očak, spredaj pa Vrbanove špice, Begunjski vrh in Cmir
Zadnji del proti vrhu...uf, to pa bo smuka, da se reče :)
Jap, veselje na vrhuncu...in točno ve, kaj ga čaka v naslednji uri...pršič, puhec in nora smuka :)
Vrh se je za kratek čas zavil v meglo...
...in ko se meglice umaknejo, potem se prikažejo Julijci...kot na dlani...
Pogled proti sosednji Kepi
V objektiv ujeta zima...in njene sledi... :)
Vrh Dovške Babe
Nikon, Nikkor, GoPro, Camp...in Mato v elementu...
Tako, zdaj pa naju čaka še najboljši del ture...pršič, prihaaajaaavaaa...brutalnuuuu :)
Res ga ni lepšga občutka, kot je ta, ko začutiš pršič pod nogami in smuči dobesedno zaplavajo v njem...to je nor in najboljši feeling...joooj, naj traja tole čim dlje časa...haahaaa :) :) :)
Še skupinska fotka...tokrat malo drugače :)
Za konec pa obiščeva še Zelence, ker sva že v teh koncih
Spodaj je še video, ki ga je naredil Matevž...res noro, res noro...in kira huda muzkaaa jihaaaa...
Bravo Mato :)
Matevža lahko spremljate tudi na FB strani:
HRIBI, GORE - SLOVENIJA
Hvala za ogled.
Lep zimski pozdrav, Rok
