Mogočni vrhovi Prokletij - Albanija, avgust 2025

 

Prokletje - Črna gora, Albanija

Tokratni dopust sem preživel malce drugače, ali bolje rečeno, nekje drugje. Prokletje, poznane tudi pod imenom Albanske Alpe so veliko gorato območje na Balkanu. Razprostirajo se od Črne gore, preko Albanije in vse do Kosova. Gre za precej divje in strme gorske grebene ter mogočne vrhove, ki se dvigajo visoko nad dolinami. Najvišji vrh je Maja Jezerce, ki je visok 2694 m in je ob enem drugi najvišji vrh Albanije.

Ideja o obisku Prokletij se je porodila prjatlu in to že kar nekaj časa nazaj. Priznam, da me sprva ni kaj dosti vleklo tja dol, vse dokler se nisem pozimi odpravil na turno smuko na Kosovo. Moram reči, da me je pokrajina v hipu navdušila in takrat sem v daljavi prvič ozrl Prokletje. Ja, definitivno moram tudi tja. To se je zgodilo v letošnjem avgustu, in sicer sva se na pot odpravila v soboto, 9. avgusta zgodaj zjutraj.

V tem blogu so predstavljene Prokletje, skozi objektiv in besedo, ki te bo popeljala v čisto nov svet. Če pa si tu doli že bil, pa ti bo obudil kak lep spomin na te kraje. In morda še opozorilo, da gre za nekoliko daljši blog zapis .. ja, veliko novega sem videl in to bi rad delil naprej.

Odkrivala nove kraje in pri tem uživala: Matevž in Rok.

NAJ SE ALBANIJA ZAČNE, sobota 9. avgust

Na pot se odpraviva v soboto, 9. avgusta ob pol petih zjutraj. Sam sem šel že prej, saj sem pobral kolega v Begunjah pri Cerknici. Pred nama je bila kar dolga in naporna pot, ki naju je vodila skozi več držav. Pa vseeno se je na koncu izkazalo, da je bilo vse skupaj časovno precej daljše, kot sva računala.

Preko Hrvaške do Dubrovnika je potekalo vse brez posebnosti, potem pa se je začelo ...

Postanek in pavza za kavo z lepim razgledom

Pelješki most 2404 m

Dubrovnik

Na poti do Dubrovnika sva prečkala Pelješki most, ki povezuje celino s polotokom. Gre za izjemen objekt, ki je bil odprt 26. julija 2022, dolg pa je 2404 m.

Med potjo si iz daljave ogledava še Dubrovnik, potem pa naprej.

Drugi del poti je potekal bistveno počasneje, kot prvi. Na izstopu iz Hrvaške in vstopu v BiH je vse potekalo normalno. Tudi sama vožnja po Bosni je bila povsem brez posebnosti.

Ožgana pokrajina v Bosni

Pa vendarle ni vse požgano .. tudi cvetoče se najde

Končno sva prispela na mejo

Ja, tako kot sem napisal pod zgornjo sliko .. končno. Namreč, na meji med BiH in Črno goro sva porabila skoraj 2 uri ... vse je potekalo zelo zelo počasi. Potem pa so tu še kamikaze domačinov, ki spretno izkoriščajo luknje v koloni in se na ta način rinejo naprej, da kamionov sploh ne omenjam .. Ampak ja, sva tudi midva dočakala in povsem normalno prečkala mejo. Samo preverjanje dokumentov in to je to.

Sedaj pa naprej. Pred nama je vožnja po Črni gori. Najprej v smeri Nikšića in Podgorice. Prva stvar, ki sem jo nujno potreboval je bila bencinska črpalka .. in res, takoj za mejo je bila ena. Cena bencina je bila malo cenejša, kot je pri nas.

Jezero v Črni gori

Za nama je že dolga vožnja, a tudi pred nama jo ostaja še kar nekaj. Ura hitro teče in vse bolj se zdi, da bova na cilj prispela pozno. Sledi pa še ena uganka .. koliko časa nama bo odžrla meja med Črno goro in Albanijo ...

Še zadnja meja na poti, Črna gora - Albanija

Prijetna in dokaj normalna vožnja se je na neki točki končala in zopet sva obstala v koloni. Pa ja ne nooo .. meja. Ok, pa da vidimo koliko časa bo trajalo vse skupaj. Zdi se, da bo vendarle šlo malenkost hitreje, kot na oni prej. In res .. tule nama je šla ˝le˝ dobra ura ... Je pa res, da sva se namesto na Grabomu znašla ob Skadarskem jezeru.

Sedaj pa samo še do kampa in to bo to, greva v smeri Brigje, Rapshe Grabom in Tamare .. ja, reči je eno, narediti pa drugo. Ves čas sva si pomagala tudi z navigacijo, ki pa ni delovala ravno brezhibno. Potem pa je bila še precej pozna ura, nepoznana cesta in vprašanje, ali bo kamp sploh še odprt. Malce panike ne škodi ... saj vemo kako je to, ko si nekje prvič in, ko ne veš kam, če tam kamor si namenjen ne bo možno ...

No, konec dober vse dobro. Približno ob 22:30 (morda kako minuto prej) in po dobrih 15 urah vožnje, prispeva v kamp Selca - Cem, ki je bil še odprt. Evo to je to .. tu sva. Sedaj pa naprej. Za začetek najdeva nekoga, da nama pove kaj in kako. Moram reči, da naju je pozdravila izredno prijazna gospa, ki nama je takoj ponudila prostor v kampu .. za ceno 5 € na osebo na dan, imava vse. Sledi zasluženo pivo .. kar dve, če ne tri .. nekaj pojest, postavit šotor in toj to .. kar pa je najbolj zanimivo je pa to, da se po 15 urah sedenja v avtu, takoj ko prideš v kamp spet usedeš na stol .. ampak toj pa čist druga .. ko veš, da si na cilju. Morda še ena zanimivost, in sicer temperatura je bila ob najinem prihodu še vedno nad 30°C .. med samo vožnjo po Črni gori pa je bila presežena 40 .. ja, peklensko vroče.

Tako to je vse od prvega dne .. jutri pa je že nov ..

MAJA E VAJUSHES 2057 m - pogled, ki očara, nedelja 10. avgust

Sedaj pa naj se tudi zares začne. Včeraj se je po dolgi vožnji in kar pozni uri, ko sva prispela v kamp, vse dobro končalo. Prihodnji dnevi bodo tako namenjeni odkrivanju povsem novih krajev in res se prav veselim.

Kje pravzaprav sva? Prvih nekaj dni bova nastanjena v kampu Selca - Cem, ki se nahaja pod mogočnimi gorami in ob vodi, ki je tokrat ni bilo, saj je bilo precej sušno. V kampu najdemo tudi odlično restavracijo, kjer se splača kaj pojesti. Kamp je prijetno urejen in ponuja nekaj prostora tako za šotore, kot tudi za avtodome. Oskrbniki so izredno prijazni in ustrežljivi .. angleščina večino ni problem. Tudi tisti, ki delajo v restavraciji so čisto v redu.

Prijeten prostor za šotor

Hiška z apartmaji .. spodaj so WC in tuši

Kar se mene tiče, zelo urejeno in prijetno

Pred vhodom na parkirišče

Sedaj pa se podava malce odkrivati okolico kampa, ker glavna tura pride na vrsto v popoldanskem času. Zakaj .. ja zato, ker je pomembna ura, kdaj si na vrhu. Matevž je vse naštudiral .. uro in sonce .. da bodo fotke tiste prave.

Najprej pa, kot že rečeno, malce naokoli ... Greva kar po cesti in na ostrem ovinku v krajši breg. Tam pa najdeva zanimive zelene tolmune .. je pa vode bore malo.

Še nekaj besed o vremenu. Ja sončno in izjemno vroče je .. temperatura tule spodaj je okoli 35°C.

Po cesti

Tamle na ostrem ovinku zavijeva s ceste

Ob cesti

Smerne table

Pogled nazaj .. ja 500 m sva že prehodila .. v tej vročini čist dost

Zanimivi tolmuni

Zelenkasta barva vode .. a je za kopat al ne .. hm

Razgled iznad ceste

Pokopališče

Gre tud ona mal na sprehod .. najbrž v kako senco

Vsi trije na fotki .. čaki, a nisva samo dva ??

Priprava kosila .. tud krompir je lahko zelo dober

Po krajšem izletu v okolici kampa sledi priprava kosila. Lepo popečen krompirček. Čisto dovolj, glede na to, da naju čaka še ena tura .. in to že kmalu.

Odpraviva se v Lepushe, kjer je izhodišče za Majo e Vajushes. Gre za travnat vrh, s katerega se odprejo imenitni pogledi na Prokletje, in sicer na Črno goro in Albanijo. Tam namreč poteka državna meja.

Cesta do izhodišča je normalna in dovolj široka, morda se najde kakšna luknja .. zato previdno. Ko prispeva do odcepa za Lepushe je ravno takrat tam potekala ena čisto prava albanska fešta. Ok, avtomobili so bili parkirani vsepovsod .. tudi na cesti. Nekako se prebijeva mimo in že sva na parkirišču.

Izhodišče v Lepushu za Majo e Vajushes .. neke gužve ni

V tej smeri

Spodnji del poti poteka skozi lep bukov gozd .. pot je markirana

Razgledi

Po prijetni senci

Že na travnatih pobočjih, s ciljem v daljavi

Ovce na paši

Ob poti

Pogled nazaj na prehojeno

Še zadnji vzpon do grebena

Potem pa se odpre ... ko pa tole vidiš v živo

Mejni greben med Črno goro in Albanijo

Pot do vrha Maja e Vajushes ni preveč zahtevna in je v celoti lepo markirana. Je pa to gora, ki ponuja enega najlepših pogledov na vrhove Prokletij, tako Črne gore, kot Albanije. Najbolj v oči bode masiv Karanifili 2490 m, ki je res pravi pokončni orjak sestavljen iz več vrhov .. in tudi pogled na ostale skalne vršace očara. Potem pa je tu še računica s soncem in vse je popolno .. sedaj mi je jasno zakaj sva se na pot odpravila malce kasneje.

Ko prideš na vrh, se odpre .. samo stoj in glej

Karanfili 2490 m, Črna gora

Še ostali vrhovi

Tole je božansko

Zlate trave

Evo nas dva .. Mato, tole si res odlično načrtoval

Sedaj pa počasi nazaj dol

Že na izhodišču

Takole je videti po uri

Za nama je res lepa tura, ki naju je popeljala na izredno lep in razgleden vrh. Vsekakor tole priporočam, če se nahajaš v teh koncih. Sledila je vožnja nazaj do kampa, kjer si privoščiva pozno večerjo in hladno pivo .. vse v restavraciji.

Pečeno meso

NAJBOLJ VROČ DAN TEGA TEDNA IN ISKANJE OSVEŽITVE - ponedeljek 11. avgust

Že sem omenil, da je v teh dneh, ko sva tule, res zelo vroče. Temperature čez dan in tudi zvečer so bile nad 30°C .. ampak, ponedeljek pa je bil še za odtenek bolj vroč.

Zato se ta dan odpraviva proti enemu slapu, ki se nahaja dokaj blizu kampa. Treba bo v breg in to v peklenski vročini. Še dobro, da je vsaj malo pihalo in da je bilo v zgornjem delu nekaj sence. Na koncu pa je bila itak osvežitev pod slapom, ki je še kako prijala.

Greva v tej smeri

Že po fotki se vidi, kako zelo je vroče .. pa šele začela sva

Pogled nazaj na prehojeno .. z muko je šlo .. in tako bo tudi naprej

Vsaj malce pihlja .. če pa ne bi, pa ne vem, če bi tole sploh šlo

Končno senca

Al greš čez .. al pa spodaj .. odločitev je tvoja

Pod slapom .. še malo do osvežitve

Prispel do slapa

Ko sem prispel do slapa prjatla še ni bilo tam, čeprav je bil kar nekaj pred mano. Tu me je kar zaskrbelo, kje je .. signala namreč ni in klici niso možni. Pa se je kaj kmalu izkazalo, da je bila moja panika odveč .. ko se prikaže izza hrbta. Ja, malce je iskal pot .. pa malce mene .. no, važno da se je vse lepo uredilo. 

Zakaj to pišem. V teh gorah mobilnega signala velikokrat ne bo, zato je zelo pomembno, da pazimo nase in ostajamo v vidnem polju. Ja nč .. pejmo se ofrišat zdj ...

Res čudovit slap in tako osvežilen

Že spodaj pri tolmunih .. iščem ponovno osvežitev .. tale bo kar pravšnji ..

Ups, al pa tud ne .. se opravičujem, grem naprej .. 

Tudi tule so bile kače .. ampak ja, v tega pa sem šel .. zelo previdno

Nekako se mi je uspelo vsaj malce osvežiti v tolmunu, čeprav priznam da me je bilo kar neprijetno. Kač je bilo res vse polno .. pa saj je logično, da se tudi one hladijo. Zunaj bi se dobesedno spekle.

Ta dan si v restavraciji v kampu privoščiva pa res eno zelo dobro pojedino .. časovno bi rekel, da nekje med kosilom in večerjo. Kaj sva si privoščila; jagenjčka (konkreten kos), krompir s sirom, pečen krompirček, mešana solata, riba (porcija vsebuje 2 ribi), kruh in pivo .. vse res izjemno dobro pripravljeno in poceni.

Kar pa je bilo najbolš pa je to, da so se v tem kampu znašli še drugi Slovenci .. tako nas je bilo tu največ in prav prijetno je bilo malce poklepetati ob hladnem pivu in kratkih iz Grčije. Še enkrat hvala za prijetno druženje .. 

Tole je bilo pa reees zelo okusno, veliko in poceni .. 36 € pa še pir zraven

PREMIK NA NOVO LOKACIJO V THETH, torek 12. avgust

Tako prišel je čas, da se premakneva na novo lokacijo, in sicer v Theth, ki se nahaja v drugi dolini. Preden greva, še poračunava in ja, tule naju je kampiranje za tri noči stalo vsega 30 € (15 € na osebo).

Pred nama je zopet nekaj več vožnje, ker se morava zapeljati v drugo dolino. Zračne linije ni veliko, po cesti pa je kar daleč okoli. Greva nazaj proti Skadarju, a le do kraja Koplik, kjer bova zavila proti Thethu.

Naj omenim še, da zna biti vožnja po teh cestah na trenutke podobna ruski ruleti, namreč; nikoli ne veš, kaj bo priletelo iz nasprotne smeri, ko se ti pravilno pelješ v nepregledni ovinek. Nama je, že kmalu, na enem od teh nasproti pridivjal policaj (brez lučk) v terencu in to tako hitro, da je skoraj zapeljal na bankino na najini strani ceste. Na srečo sva bila midva še na varni razdalji .. časovno pa bi rekel, da so bile nekje 3 ali 4 sekunde .. raje ne pomislim kaj bi bilo če ... skratka ja, ceste znajo biti zelo nevarne. Je pa tole bila najbolj nevarna cestna situacija. V nadaljevanju je potem vse potekalo dokaj normalno. 

Vzemi to na znanje, če boš kdaj v teh koncih.

Serpentine

Mejni prehod Grabom

Kot že rečeno greva v smeri Skadarja, do kraja Koplik, kjer zavijeva proti Thethu. Vmes še hiter skok v trgovino, da bo kaj za pojest in za popit. Do Koplika je cesta povsem normalna, no ko pa zavijeva nazaj proti Prokletjam pa postane ožja, bankine pa so popolnoma neurejene. Znajo biti težave pri srečevanju z drugimi vozili. Bolj, ko se pelješ proti hribom, ožja postaja cesta. Na srečo je vsaj asfaltirana, kar pa ne pomaga kaj dosti. Na vsake toliko se sredi ceste pojavi izrazita luknja. Glede na vse okoliščine tudi promet poteka počasneje. Na vsake toliko smo se povsem ustavili, zaradi srečevanja.

Medtem, ko se voziva po dolini v smeri Boge, občudujeva res lepo gorsko pokrajino. Na poti srečava precej vozil s slovenskimi registrskimi oznakami, kar daje slutiti, da so ti konci za nas kar priljubljeni. Po tej ozki cesti se začneva vzpenjati proti prelazu Qafa Buni i Thores, ki je visok 1680 m in povezuje Bogo s Thethom. Še ne dolgo nazaj je bila cesta z vrha prelaza na drugo stran makadamska, no sedaj je v celoti asfaltirana. 

Še enkrat opozorim na kar velike luknje, ki se pojavijo dobesedno sredi ceste. Zato je nujno, da se tu peljemo lepo počasi .. v nasprotnem primeru bodo velike težave. Ne vem kako bi se počutil sredi ničesar s predrtima obema gumama ... pa še pol vozila spredaj bi mi falilo .. skratka, počasi.

Qafa Buni i Thores 1680 m

Po kar dolgi in naporni vožnji prispeva v Theth. Ceste v dolini se hitro spremenijo v makadamske poti in naslednja naloga je, da najdeva primeren kamp. Zna bit zabavno, ko si prvič tu .. no, je pa vsaj svetlo in bo zato precej lažje.

Ja nč .. mal naokoli in poiskat neki. Zapeljeva se do znamenite cerkvice in poskušava tam .. table so, torej nekaj se bo našlo. Matevž se na koncu kar peš poda in išče, sam pa sem počakal v avtu .. sredi poti, oziroma ceste .. No, kot kaže je našel nekaj.

Super plac. Zopet izredno prijazna oskrbnica, ki nama je takoj ponudila mesto za šotor in avto. Tule bova povsem sama šotorila, vsi ostali bodo v apartmajih, ki se tu oddajajo. Kamp sva poimenovala Zariklos .. ker je tako pisalo na wifi .. in še nekaj, imela sva parcelo z bazenom.

Tule bo najin drugi postanek, Zariklos

Pa naj še kdo reče, da tole ni luksuz .. kamp z bazenom ...

Kosilo

Po kosilu se odpraviva na prvi krajši izlet. Po priporočilu oskrbnice greva v smeri slapa Grunas, ki je od tu oddaljen približno uro in 15 minut. Preden greva na pot pa se še zmeniva za večerjo v kampu. Na meniju bodo ribe s prilogo .. sliši se dobro.

Tale ne bo več .. pil nafte ..

Preko mostu

Slap Grunas

Mavrica

Greva nazaj

Tudi tule je lepo

Table za kamping .. ja dovolj jih je .. 

GLAVNA TURA NA TEJ STRANI, sreda 13. avgust

Ja, je že tako, da ko je lepo čas res hitro teče. Danes je že sreda in počasi gre tole h koncu. Ostaja le še nekaj dni. Ampak nič zato, še vedno sva tu in zato bova tole seveda izkoristila.

Danes je na vrsti zopet malce daljša tura, ki pa ne bo preveč zahtevna. Podala se bova na prelaz, ki povezuje Theth z Valbono in je priljubljen med pohodniki. Tudi trekingi gredo tule čez, zato zna biti malo več gneče. Za začetek se z avtom odpeljeva do izhodišča, cca 10 minut, kjer brezplačno parkirava in se odpraviva na pot. Cilj je Qafa e Valbones 1795 m.

Jutro v dolini

Izhodišče

Takšne so ceste v Thethu

Po cesti

Smerokaz

Razgled s ceste

Na čistini

Konj na poti

Že na prelazu in pogled na drugo stran proti Valboni

Urejanje poti na žgočem soncu

Razgledi so res lepi

Nekaj obiska je

Prokletje - Albanske Alpe

Od tam dol nekje sva prišla

Turisti

Okrepčevalnica na poti

Bukov gozd nudi imenitno senco

Lepa pot po senci

Razgled na vroč poletni dan

Maja e Harapit 2218 m in njena značilna stena

Oskrbovalci okrepčevalnic

Tule pa bova tud midva spila nekaj hladnega .. ki se peni

Pa še razgled je lep

Sestop .. in vedno bolj vroče je

Še po uri

Tako za nama je ena lepa tura, ki je ponudila lepe razglede na vršace Prokletij. Tokrat sva srečala kar lepo število pohodnikov, ki potujejo iz ene v drugo dolino. Večinoma gre za tujce .. tako kot midva. Ko prideva nazaj do izhodišča na hitro skočiva še v trgovino, potem pa se odpeljeva nazaj v kamp.

Preden sonce zaide za gorami se sprehodiva še malce okoli in narediva še kako lepo fotko za spomin.

Greva do te znamenite cerkvice

Gore nad dolino so lepe in mogočne

Pri cerkvici

Cerkvica v Thethu

Nekateri objekti so lepo urejeni

Počasi se turizem razvija

Greva nazaj v kamp

Stalni gostje kampa .. pa še zajci, kuža ...

Večerja v kampu

OGLED ŠE ZADNJE ZNAMENITOSTI POTEM PA NA POT, četrtek 14. avgust

Tako, pa je prišel dan, ko bova zapustila te kraje. Preden zares greva, morava še poračunati tale kamp, ki je prišel 68 € (34 € po osebi), kar tudi ni veliko. Pa sva imela praktično vse + 2x večerja.

Zadnja znamenitost, ki jo imava na seznamu je Blue Eye. Z avtom se zapeljeva do izhodišča, nato pa peš naprej. Kaj hitro se je izkazalo, da bo tale izlet precej daljši, kot sva mislila .. časovnica 15 minut, se podaljšala na približno 40 minut. To pa zato, ker je cesta v zadnjem delu zaprta za promet. Po njej vozijo samo lokalni taxiji .. ja nč, mdva pa peš .. 

Parkirišče, tokrat plačljivo 2 €

Začetek poti

Okrepčevalnica .. bo prav prišla ob povratku

Lepa pot z razgledom

Nora barva vode

Blue Eye

Čez most .. barva vode ..

Hvala Albanija, hvala Prokletje

Tako, to je bila še zadnja destinacija, ki sva jo obiskala. Sedaj pa je pred nama vožnja proti domu. Tokrat sva se odločila, da ne bova vozila v enem kosu, ampak si bova za pot domov vzela dva dni, kar se izkazalo za odlično potezo, ki jo velja še kdaj ponoviti. Cilj danes je, da prideva nekam v Dalmacijo in najdeva en kamp, kjer bova prespala .. glede na to, da je sezona na vrhuncu, upava da nama uspe.

Sama pot nazaj je potekala razmeroma mirno in normalno. Kar zadeva meja sva čakala samo na meji Črna gora - BiH, in sicer približno eno uro. Ja, treba pregledati dokumente, če štimajo .. mal bizarno vse skupaj, med tem pa se migranti prosto sprehajajo in prečkajo mejo malo višje .. kjer ni kontrol in je prost prehod .. ja, takle mamo.

Ko končno prispeva na Hrvaško nama kar odleže .. zanimivo je bilo edino to, da nikjer ni bilo kontrole ob vstopu v EU .. pa dobr, en postanek manj.

Sledi iskanje kampa v Dalmaciji. Ura je že pozna, lačna sva in trenutno sva že v drugem kampu ostala praznih rok. Čas za paniko .. ne ne, greva lepo naprej. Tokrat čisto do morja, v Zaostrogu .. in glej ga .. sreča, plac sva dobila .. in to na lepi lokaciji. Postaviva šotor in gas v restavracijo .. lačna za znort.

Tule sva dobila plac .. ja, tema je že

Tule pa sva dobila za jest in za pit ..

SKOK V MORJE IN KONČNO DOMA, praznični petek, veliki šmaren, 15. avgust

Kako fino je, ko se zjutraj zbudiš in si rečeš .. pa saj sem že na pol poti proti domu. Res to, da sva šla že včeraj na pot se je izkazalo za zelo dobro potezo. Ker je danes praznik Marijinega vnebovzetja, so trgovine seveda zaprte .. pa bi pasal kak svež rogljiček ali burek .. pač neki za pojest. Kar hitro pospraviva šotor, plačava kamp, ki je bil samo za prespat več kot 50 € (25 + € na osebo). Ja, to pa ni več Albanija .. pa dobr, ne bo nobenga pobralo .. torej, sledi skok v morje ..

Vhod v kamp

Morje

Najprej na kolo, pol pa v čoln .. al pa lih obratn

Ob obali

Dalmacija

Ker je bil ta dan praznik, se je to poznalo tudi na cesti. Že to, da ni kamionov je en velik plus. Pot do doma je v nadaljevanju potekala brez posebnosti. V Delnicah si privoščiva še pozno popoldansko kosilo, da ne bova sestradana prišla domov. V večernem času prideva srečno domov .. najprej Matevž, uro kasneje pa še sam.

Kaj reči ob koncu. Ja, kar dolg in malo bolj obsežen blog. Takšen dopust si ga vsekakor zasluži. Upam, da je bilo branje zanimivo. Če si še v dvomih .. ja, Albanija in Prokletje so vredne obiska.

Še nekaj podatkov:

Prevozil sem 2032,3 km.

Vožnja v eno smer je trajala cca 15 ur (dobro jo je razdeliti na dva dneva).

V Črni gori sva plačevala v € (2 x točenje goriva).

V Albaniji sva plačevala v € (pusti domačinom v kampih in restavracijah kak € napitnine .. tebi se ne bo poznalo, njim se bo).

Še 1x opozarjam na veliko previdnost, kar zadeva cest !!

Za konec pa še zahvala Matevžu, ker je predlagal, da obiščeva Albanijo. Hvala za družbo in seveda tudi potrpljenje .. na koncu se je vse res dobro izšlo.

Povezava na video:

https://www.youtube.com/watch?v=eCL91PVu3hk