 |
| Aljažev stolp na vrhu Triglava in prvi sončni žarki; 17. 10. 2021 |
Proti Triglavu se vedno rad odpravim, še posebej, ko grem na sončni vzhod. Takrat je vselej lepo. Tudi v nedeljo, 17. oktobra je bilo tako. Pravzaprav je bil to eden najlepših sončnih vzhodov, kar sem jih doživel na vrhu naše prelepe domovine.
Ne le, da je bilo vse belo od snega in ivja, tudi nizka oblačnost je naredila svoje ... ko pa jo je sonce obarvalo v zlate odtenke pa sem ... samo stal, gledal in fotografiral. Kaj takšnega pa res ne vidiš vsak dan.
Pri tokratnem vzponu je bilo še nekaj prav posebnega. Za pot proti vrhu si izberem tisto s Pokljuke. Tu že zelo dolgo nisem hodil ... in tu po tej poti sem naredil svoje prve korake v smeri Triglava .. že davnega leta 1986 .. in spomini iz otroštva so prišli na plano. Tokrat mi je res pasalo, da sem bil sam .. tako sem se lahko vrnil v preteklost in obujal spomine, ko smo tu, po tej poti hodil skupaj proti vrhu ...
Začnem ob polnoči ... temno je in zvezde so skrite za oblaki. Kasneje pridem še v meglo .. Uf, tole pa zna biti malce tečno.
Prav pozabil sem že, kako se vleče okoli Tosca do Vodnika ... potem pa proti Konjskemu sedlu in naprej do Kredarice. Vmes končno pridem iz megle .. koliko zvezd ... ja, tole bo nepozabno.
Tokrat sem si turo vzel samo zase in užival tako, kot pač znam ...
 |
| Noč na Kredarici ... piha in mrzlo je .. in še prihajajo gor |
 |
| Nizka oblačnost in zvezde |
 |
| Na vrhu Malega Triglava in svit na vzhodu |
 |
| Pogled proti vrhu ... čas me že preganja |
Pogled na uro mi pravi, da imam še dovolj časa, pa vseeno .. do vrha se sedaj ne bom več ustavljal, da ne bom slučajno prepozen ... zato sem namreč že od polnoči v pogonu ...
Ko pridem na vrh, sem bil malce začuden ... nikjer nikogar ... Ja finooo, bom imel pa Aljaža za nekaj trenutkov samo zase .. in kot bi mignil, se prikaže še sonce. Zelo lepo.
Med tem časom pridejo na vrh še drugi, da ne bom čisto sam.
 |
| Sam pri Aljažu in to v nedeljo zjutraj ... neprecenljivo ... |
 |
| Evo ga ... naj se jutranji ples začne .. zdaj |
 |
| Barve za stolpom oživijo |
 |
| Pogled proti zahodu |
 |
| Vrata globoko spodaj in Škrlatica na drugi strani |
 |
| Potem pa zažari ... zažari in še enkrat zažari ... |
 |
| Sončni vzhod z vrha Triglava |
Že velikokrat sem stal na vrhu Triglava in opazoval sončni vzhod. Spomin mi spet pobegne daleč nazaj v preteklost ... ja, tudi takrat je bilo lepo. Ni bilo takšnih fotoaparatov, ni bilo takšne fotografije ... Bil pa je stolp na vrhu gore, bilo je sonce in bile so jutranje barve. Prav takšne, kot so danes ... no, morda so danes še nekoliko lepše zaradi snega ... potem pa je tu še nizka oblačnost ...
Res, tokratni sončni vzhod je izjemno lep.
 |
| Vedno bolj svetlo je in vse je oranžno |
 |
| Jalovec in Mangart ... kot iz razglednice sta |
 |
| Prisojnik in Razor |
 |
| Škrlatica v zlatu |
 |
| Kako je lepo ... ampak res je lepo |
 |
| Potem pa opazim, da se še drugi vzpenjajo proti vrhu ... uf in kakšne barve so tam spodaj |
 |
| Na grebenu Triglava |
 |
| Zlate barve v ozadju ... in bela gora v ospredju |
 |
| Lepo počasi in previdno |
 |
| Mali Triglav |
 |
| Veliki Draški vrh |
 |
| Sestopa |
 |
| Ima pa noro lep pogled v dolino |
 |
| Res je lepa tale nizka oblačnost |
 |
| Proti Velikemu Kleku |
 |
| Čez Kanjavec vse do Krna |
 |
| Zlata barva se še ne pusti odgnati ... a vendar so ji minute štete |
 |
| Zameten je |
 |
| Sedaj pa je že skoraj normalna dnevna svetloba ... dan bo zelo lep |
 |
| Na vrhu spoznam nove ljudi ... in evo, ena slikca za spomin |
Sedaj pa je čas, da se odpravim nazaj. Pred menoj je še dolga pot, pred menoj je še dolg dan in pred menoj je še na tisoče korakov ...
Previdno in počasi grem dol ...
 |
| Soncu naproti |
 |
| Pogled nazaj proti vrhu |
 |
| Na grebenu |
 |
| Beli okras |
 |
| Triglav |
 |
| Popoln dan za fotografijo |
 |
| Na vrhu Malega Triglava |
 |
| Ko človek od veselja zavriska |
 |
| Do Kredarice je še nekaj hoje |
 |
| Pot z gore |
 |
| Pot z gore me varno vodi naprej ... a previdnost ostaja |
 |
| Varovala so praktično zunaj |
 |
| Ja pa kaj še ... tole je 3 x 5 minut |
 |
| Pogled nazaj ... ja, lepo je bilo tam zgoraj .. vesel sem, da sem tu |
Na Kredarici si vzamem malce daljšo pavzo. Utrujenost se že malo pozna, a še ni hudo. Pot na Triglav je sicer bela, zasnežena in mestoma tudi ledena.
Potrebne so dereze ... cepin pa bi zadostoval že en, pa še to samo za nekaj metrov ..
Kot že rečeno .. sledi uživanje na sončku, pivo .. in fotografija ... akcija ..
 |
| Kako je lepo tukaj |
 |
| Kapela, Triglavski dom in Triglav |
 |
| To fotografijo pa vedno naredim, ko sem tu gor |
 |
| Klasika na Kredarici |
 |
| Vedno v mojem srcu ... in še v mnogih drugih |
 |
| Kapela Marije Snežne na Kredarici |
 |
| Še zadnji pogled tja gor |
Tako čas je, da se poslovim od tega norega okolja .. pred menoj je še dolga pot. Ne smem pozabit, da sem začel na Pokljuki ... ne v Krmi, ki je precej bližje ...
Vmes se preoblečem v kratke hlače in kratke rokave, saj je pošteno vroče .. nižje doli pa še ena pavza na travi ... utrujenost prihaja za menoj ..
 |
| Tule se moram preobleči ... ker je res vroče |
 |
| Poležavanje na travi |
 |
| Vodnikov dom je ta dan zaprl svoja vrata |
 |
| Ponoči sem bil za vse te razglede prikrajšan |
V zadnjem delu poti sem užival v jesenskih barvah ... in spomini so prihajali naprej ... kako je bilo takrat tudi lepo, ko sem še kot mali otrok stopal po tej poti v spremstvu staršev in brata ..
Sledi še mukotrpna pot okoli Tosca in pod VDV na Studorski preval ... od tam pa preko Jezerc do Pokljuke ... utrujenost se povečuje .. spanec me dohiteva .. korak je vse počasnejši.
A sem vesel, da sem tu in, da sem bil tam gor ... sedaj pa naprej.
 |
| Velo polje |
 |
| Se vidimo naslednjič |
 |
| Aktivni podor in pot po polici |
 |
| Ko že pomislim, da sem skoraj tam ... uf, pol pa tole ... |
 |
| Sedaj pa res ni več daleč ... tole bom pa ja zmogu |
 |
| Pot s Pokljuke je med daljšimi ... a tako zelo lepa in polna spominov iz otroštva .. še kdaj pridem |
Tokratni Triglav je bil res neka posebnega. Izjemno lep sončni vzhod, lepe barve in nizka oblačnost. Potem pa je tu še čudovita pot s Pokljuke, ki je sicer nekoliko daljša ... a vredna vsakega koraka in napora.
Hvala, da ste bili z menoj in lep hribovski pozdrav, Rok
