sobota, 06. maj 2017

Teufelskamp 3511 m - turna smuka pod Großglocknerjem

Turni smučar gre proti gori Teufelskamp, 6. 5. 2017 

Ni ga lepšega, ko sredi tedna kaže, da bo vreme v soboto zdržalo še dobršen del dneva ... in ni ga hujšega, ko se potem v petek napoved spremeni na bistveno slabše.
Točno to se je dogajalo pred tole turo. Vsi poznamo potem tisti zoprn občutek, ko ne vemo več kaj bi. Po eni strani bi rad odšel na še eno turno smuko, po drugi pa res ne bi rad gledal megle po več kot 3 urah vožnje. Zato s prijateljem vsak na svojem koncu mrzlično iščeva vse možne spletne vremenske napovedi. Končni rezultat je, da se bom na tole turo podal sam ... prjatu pravi, da ne gre, js mam pa že vse pripravljeno ... pa še to, nekaj mi govori, da bo vreme več kot odlično in primerno za turo.
Ker se bom na pot odpravil v nočnem času, se zvečer samo uležem v posteljo in malo meditiram ... vem, da zaspati ni pametno, ker bom potem samo še bolj utrujen ... in potem zazvoni telefon ... in čez pol ure sem že na poti proti Notranjski. Pa vendarle ne bom šel sam ... bom imel družbo, saj si je nekdo premislil :)
Malo po polnoči start z Begunj pri Cerknici in v smeri Karavank. Nato slediva cesti do Lienza, tu pa zavijeva v smeri proti Felbertauern. Po približno 20 km, zavijeva desno proti Kalsu. Tu iščeva zopet odcep v desno, in sicer proti Lucknerhaus na višini že skoraj 2000 m, kjer je izhodišče za turo.
Vzpon je potekal povsem brez težav in kar hitro prideva najprej do Lucknerhutte 2241 m in nato še do Studlhutte na višini 2801 m. Po pavzi nadaljujeva naprej in sicer proti ledeniku Teischnitzkees in čezenj do cilja Teufelskamp na višini 3511 m, oziroma vrh na katerem sva bila, je še nekoliko višji ... Zadeva je bila kar utrujajoča in naporna, a sva nekako zmogla. Smuka zgoraj in na ledeniku je bila slaba, saj je šlo za same mehke klože ni se dalo kaj dosti zavijat. V spodnjem delu pa je bilo potem precej bolje ... a je bila prisotna velika utrujenost in je bila smuka spet bolj čudna ... skratka, danes so bile smuči samo prevozno sredstvo, brez pretirane uživancije.
Kaj pa vreme ... zaradi vremena bi skoraj šel sam semkaj ... in če bi se to res zgodilo, potem bi se sedaj nekdo feeest sekiral. Priznam, tudi sam bi se, če bi ostal doma.

Uživala sva Matevž in Rok

Več o vremenu pa bodo povedale fotografije ... uživajte :)

Lucknerhutte na višini 2241 m ... do tule sva smuči nesla, od tu naprej pa je snega dovolj
Z vzponom nadaljujeva proti Studlhutte, ki se nahaja levo zadaj
Pogled nazaj proti izhodišču
Sonce je medtem že obsvetilo gore v okolici


Še pred 8.00 uro prideva do Studlhutte, na višini 2801 m

Pred kočo, ki je tudi odprta, si vzameva krajšo pavzo. Po njej nadaljujeva z vzponom v smeri ledenika in nato pod stenami Großglocknerja in Glocknerwanda do zadnjega vzpona na vrh današnjega cilja. Pot do tja je seveda še kar dolga. Upam na lepe razglede, zato se že veselim nadaljevanja :)

Studlhutte stoji na res lepem kraju
Odpre se pogled na oba Glocknerja
Z višino se odpirajo vse lepši razgledi
Treba pogasit žejo
Pavza s čudovitim pogledom
Sva že kar visoko

V nadaljevanju naju sedaj čaka ledenik Teischnitzkees, ki se kar vleče. Med tem, ko premagujem vzpon, občudujem mogočno goro, ki se dviga nad menoj. Großglockner je od tu res lep. Vreme se še vedno drži zelo dobro ... in, če samo pomislim, da sedaj ne bil tu ...

Vstopava v svet ledenika, ki je sedaj pod snegom
Pogled nazaj
Tale naju bo sedaj budno spremljal :)
Bela puščava ledenika ... cilja še ni na obzorju
Človek je res majhen ... a hkrati zelo velik
Glocknerwand ali Hofmannspitze 3721 m in Großglockner 3798 m
Pogled nazaj na prehojeno pot
Še prihajajo turni smučarji
Šele tule se pokaže "Teufelskamp" na levi ... a je do vrha še kar nekaj časa ...

Končno se je le prikazala ta tako želena gora na katero se vzpenjava. Matevž je kar nekaj časa pred mano, zato bo zdaj zdaj dosegel vrh ... mene pa čaka še tole ...
Pa sem zmogel. Na vrhu je pihal kar močan predvsem pa hladen veter. Zato se na vrhu nisva dolgo zadrževala ... toliko, da sva naredila nekaj slik.
Smuka, ki je sledila je bila v tem delu slaba. Zgoraj in na ledeniku so bile mehke klože in vožnja po tej podlagi je zelo naporna ... in, če k temu dodam še utrujenost in boleče noge, mi takoj postane jasno, da bodo danes smuči samo prevozno sredstvo, ki ne bodo ponujale veliko užitkov. Morda nižje, kjer sonce razmehča sneg.

Razgled z vrha, zadaj Hofmannspitze 3721 m, na obzorju Hochalmspitze 3360 m
Matevž si med tem že pripravlja smuči, da bo odsmučal nazaj dol ... veter piha in nagaja ...
Johannisberg 3453 m in Weisbachhorn 3564 m
Weisbachhorn 3564 m ... bojda se tudi že neki plani delajo
Pogled na smer pristopa in smer smučanja, ki sledi
Grossvenediger 3674 m v daljavi


Gore so vredne vsakega pogleda, ki jim ga namenim ... 

Zdaj pa je čas, da si tudi sam pripravim smuči za spust nazaj dol. Veter res neusmiljeno brije in zelo mrzlo je. Mato, pa se med tem že muči s smučanjem po res zoprni snežni podlagi.
Smučala sva v smeri pristopa in se mimo obeh koč, vrnila na izhodišče.

Res zahtevna snežna površina ... mehko in kložasto
Že nazaj na suhem in toplem

Tole je bila vsekakor ena boljših tur, če tudi smuka ni bila ravno za prehvalit. Pač, snežna podlaga zgoraj in utrujenost sta naredili svoje. Vse ostalo pa je bilo res vrhunsko.
Kar zadeva časovno: nekaj po 5.00 uri zjutraj sva startala, nazaj na izhodišču sva bila malo pred 13.00 uro. Vse je potekalo brez težav.
Kar zadeva vremena, zaradi katerega bi kmalu ostala doma, pa midva na koncu nisva imela nobenih pripomb. Še sreča, da sva se odločila in se podala na pot.


Začela oktobra pod Wildspitze in končala maja pod Großglocknerjem ... bravo midva :)
Tudi sezona turne smuke se počasi zaključuje. Smuči bodo zamenjala kolesa, pancarje gojzarji in tako naprej ... Končno prihaja poletje, ko bomo zopet počeli vse tisto, kar nas najbolj veseli. 
Zima se poslavlja in prav je tako. Bila je noro dobra, ponudila mi je ogromno turno smučarskih dogodivščin, ki mi ostajajo v lepem spominu. Veliko sem presmučal v Avstriji in tudi doma turne smuke ni manjkalo. Ko pride čas, pa bomo zopet pognali ... se že veselim :)
Hvala vsem s katerimi smo vijugali po belih strminah in se priporočam tudi za naprej ... še veliko je lepih gora in belih strmin, ki čakajo na nas :)


Hvala za ogled, pazite nase in lep pozdrav, Rok