Wildspitze 3774m - Kraljica Tirolske

Vstopava v njeno kraljestvo - Wildspitze 3774m, sobota 29.10.2016

Wildspitze je s svojimi 3774m druga najvišja gora Avstrije in najvišja gora Severne Tirolske. Izjemno lepa gora, ki ponuja čudovite razglede na vse strani. 

Smo v Ötztalskih Alpah, kjer so 19. septembra, leta 1991 našli Ötzija. Gre za najstarejše naravno mumificirano truplo z ozemlja Evrope. Ötzi je danes na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu.

Na njen vrh sem se odpravil z velikim spoštovanjem, nenazadnje gre tudi za ledeniško turo. Sprva je že kazalo, da s tole turo ne bo nič. Ni prijetno, ko imaš vprašanja...nimaš pa odgovorov nanje. A se na koncu le odločiva in greva...in odločila sva se še kako prav, kajti tole je bila po dolgem času res ena...hudo noro dobra tura. Bil pa sem vesel tudi družbe :)

Kratek opis poti do izhodišča: 

S Kranja odideva malo po polnoči. Po avtocesti, smer Karavanke in naprej do Lienza. Tu zavijeva na Felbertauern in preko Kitzbuhela do Innsbrucka. Sledi še nekaj vožnje po avtocesti, nato pa že sledimo smernim tablam za Pitztaler Gletscher. Zadnji del je po dolini in mimo Sankt Leonharda do parkirišča pod smučiščem.

Za pot porabiva približno 7 ur in pol, prevoziva pa malo manj kot 500km.

Pa še nekaj...tale tura je bila otvoritvena...turno smučarska sezona 2016/17 je s tem tudi uradno odprta...naj traja vsaj do meseca maja in naj bo polna pršiča. Če sklepava po prvi turi, potem pršiča res ne bo manjkalo :)

Uživala sva Matevž in Rok. Sledi še nekaj fotografij in opisov, uživajte.

Ko te vlakec pripelje na sneg - Pitztaler Gletscher

Na smučišču je precejšnja gneča

Wildspitze 3774m...a je do tja še doooolgaaa

Pogled nazaj, od koder sva prišla...

Na smučišču najprej kupiva karto za vlak in za gondolo Mittelbergbahn. Od tu se spustiva po smučarski progi, a le do Mittelberg Joch, kjer je izhodišče za Wildspitze. Ker je snega še premalo spust po Mittelberg Joch opraviva peš, nižje na ledeniku pa si nadeneva smuči in naprej proti cilju...ki je še kar daleč...

Morda še beseda o ceni; 33 € za vlakec, gondolo, sedežnico in vlakec.

Spust do ledenika

Razpoke

Hinterer Brochkogel 3635m

Startna točka za Wildspitze

Midva tudi že v pogonu...pogled nazaj...

...in pogled naprej na belo puščavo

Pot na Wildspitze

Seraki

Nadaljujeva naprej pod mogočnimi seraki. Pred nama je še kar nekaj hoje in tule počasi začenjam dojemati, da bo do vrha dlje, kot sem si sprva mislil. Čutim tudi že rahlo utrujenost, saj je za menoj neprespana noč in več kot 7 ur vožnje...ja, telo ni stroj... Ampak grem naprej...

Končno stopiva na sonček...energija se takoj dvigne

Turna smučarja

Pogled nazaj na prehojeno pot. Levo se vidi Brunnenkogel 3440m, najvišja točka smučišča Pitztaler Gletscher

Wildspitze je že skoraj na dosegu roke...ampak, ni še tako blizu, kot se zdi

Pod vršnim delom gore

Križ na vrhu

Tule gor se je tudi nekdo mučil...ne vem pa, če je bil na koncu uspešen

Lepo je tukaj...in vesel sem :)

Od tule naprej sem nadaljeval v zelo počasnem tempu, ker sem bil enostavno preveč utrujen. Neprespanost je dokončno prišla za menoj in zdaj zahteva svoj davek...ok, saj ga bom plačal...potem je tu še višina.

Matevž pa je šel naprej. Pot do vrha ni nič kaj zahtevna in lepo se vidi sled, po kateri bo treba iti...a kaj, ko je še kar dolgo vse skupaj...ali pa se samo meni zdi tako...

Hinetrer Brochkogel 3635m in Petersenspitze 3484m

Weisskugel 3739m...tretja najvišja gora Avstrije

Vrh in križ na njem

Tule srečam Matevža, ki že sestopa...

...do vrha zdaj res nimam več veliko

WILDSPITZE 3774m
Končno mi je uspelo in sem pri križu. 

Razgled z vrha

Razgled z vrha...zdaj pa počasi dol

Že na sedlu in razgled z nejga

Gore na drugi strani

Zdaj pa je čas, da tudi sam odsmučam nazaj proti dolini. Vreme se je med tem časom nekoliko spremenilo in vršnji del gore je ovila kar gosta megla. Tako je bilo prvih nekaj minut smuke bolj ko ne tipajoče, saj se je videlo bore malo in zadnja stvar, ki sem si jo želel je ta, da čmoknem v kako razpoko.

Nižje doli pa končno zopet sonce in sledila je tista prava smuka...pa še prjatu me je počakal. Tako sva skupaj odpršičala nazaj proti smučišču. Sledil je še zadnji zoprn vzpon na Mittelberg Joch in vožnja po smučišču do sedežnice in vlakca.

Midva sva se že podpisala...kaj pa vi??

Ko končno dočakava ta presneti vlakec in ko končno izstopim iz njega...in ko se končno podam proti avtu in ko končno odložim ta težki nahrbtnik in si sezujem pancarje...in ko končno odpreva zasluženo pivce...ja, zdaj pa sem res PRESREČEN...pogledam še Matevža in vidim, da je tud on very happy :)

Takole sva odprla letošnjo turno smučarsko sezono. Zame je bila tura zelo naporna...za kar sem si kar sam kriv...vsaka šola nekaj stane...

Zdaj pa je pred nama še vožnja proti domu...to je pa druga norost, ki sva si jo izmislila ta dan...ne priporočam tega, res ne...bolje nekje prenočit in se domov odpravit naslednji dan.

Midva pa lačna...torej najprej iščeva pizzerijo...kmalu razširiva seznam in iščeva restavracijo...na koncu pristaneva v McDonaldsu, kjer pojeva vse, kar je bilo na sliki, ki je visela nad blagajno...ne sprašujte kaj in koliko...bilo je pa fino...

Sledi še pot proti domu. Po pregovarjanju s teto iz navigacijske naprave, se na koncu predava in se odpeljeva po njenih navodilih...čez Italijo in Brener do Lienza in naprej proti domu. Tokrat sva vozila oba, ker drugače ni šlo.

Hvala za ogled in lep turno smučarski pozdrav, Rok