sobota, 03. september 2016

Jalovec 2645m - Noč pod goro in jutro na gori

Ko nad Jalovcem zasveti na tisoče zvezd...takrat lahko nastane, lepa fotografija
Noč na Kotovem sedlu, 2.9.2016

Jalovec - Kralj naših gora. Že Julius Kugy mu je posvetil največ pozornosti in zanj je bil preprosto najlepši...Fant od fare, mu je pravil.

In res, Jalovec je resnično lep in si zasluži naziv, ki ga nosi. Od koder koli ga gledamo, naredi močan vtis. Lep je s Trente, ko se pod njim v jesenskem soncu, zasvetijo zlati macesni in rdeča bukev; lep in mogočen je z Loške Koritnice, kamor pada njegova najmogočnejša stena...a nemara najlepši in najbolj poznan je s Tamarja in okoliških vrhov. Od tu je odlomljen in ošiljen in ne pravimo mu zastonj Kristal. Še zlasti takrat, ko ga na novo pobeli sneg...takrat, je najlepši.
Sicer pa gre za peto najvišjo goro pri nas. Od Jalovca so višji: Triglav 2864m, Škrlatica 2740m, Mangart 2679m in Visoki Rokav 2646m.

Na pot se odpravim v petek 2. septembra, v popoldanskem času. Zapeljem se v smeri Planice, kjer parkiram. Tule že prvo prijetno presenečenje...cesta od Rateč, do skakalnic je na novo asfaltirana in to v celoti...nič več lukenj :)
Po plačilu parkirnine, ki znaša 2.50€ za cel dan in sem jo poravnal na recepciji, ker so bili parkomati v okvari, se pripravim za turo. Prvi cilj je bil Dom v Tamarju, do katerega se odpravim kar po cesti, ki se lepo vije po dolini Planice. 
Od tam pa naprej v smeri Kotovega sedla, kjer bom prebil prvi del noči.

Cesta po dolini Planice
Trenutna slika Jalovca ni ravno spodbudna...ampak, do noči se bo že zjasnilo
Koluar - Jalovčev ozebnik
Med vzponom na Kotovo sedlo
Pogled nazaj...v preteklost...
...in naprej v prihodnost...jutri grem na vrh
Pri bivaku se ustavim le za kratek čas. Toliko, da se preoblečem in nekaj malega prigriznem. Bivaka nisem odpiral, samo pokukal sem skozi orošeno okno...ja, najbrž je bil kdo notri, saj so bile na mizi plastenke in še neka druga roba. 
Pa tudi, če bi bil bivak prazen, jaz v njem ne bi prenočil. Veliko lepše mi je, ko zaspim pod milim nebom in opazujem na tisoče zvezd in imam občutek, da me prav vse čuvajo...tudi kak utrinek prileti...imam kakšno željo...hm hm..seveda jo imam. Mogoče se pa res uresniči :)

Bivak na Kotovem sedlu
Preden je sonce zašlo, so oblaki še zadnjič pobožali goro

Ležišče si uredim nekoliko višje in stran od bivaka, na mehki travi pod skalo...in seveda s pogledom na Jalovec.
Noč je bila jasna s temperaturo okoli 12°C in popolnoma brez vetra...je bilo pa precej vlage. Po končani nočni fotografiji, zlezem v spalko in zaspim...zelo dobro sem spal...

Čas za nočno fotografijo, način: A f/5 čas 30sec ISO 500
M f/5,6 čas 30sec ISO 640
Resnično lepo je tukaj
M f/5,6 čas 30sec ISO 3400
Takole pa zgleda brez naglavne lučke...pa lahko noč, ura 21:50

Ob 21:50 se odpravim k počitku. Kot že rečeno, sem si ležišče uredil na mehki travi, v zavetju skale. Noč je bila povsem jasna in moram reči, da sem kar hitro zaspal...tudi spal sem zelo dobro, čeprav so kozorogi zganjali kar nekaj hrupa...a so tudi ti kmalu utihnili...
Ne vem kako...a nekako mi uspe, da se zbudim ob 2:15...ajoo...js bi še spal... Seveda se počasi skobacam iz tople spalke in hitro vse pospravim, nekaj pojem in ob 2:40 sem že na poti.

Če sem že spal skorajda v kraljevem naročju, potem se spodobi, da ga grem tudi pozdravit. Sledi klasika na Jalovec, s Kotovega sedla...na vrh pridem malo po 5:00 uri. Vreme čudovito, jasno in z nekaj vetra. A v zraku je bilo čutiti ogromno vlage...vse je bilo navlaženo in ni minilo veliko časa, ko se čez goro začnejo valiti meglice.
Pa ne zdaj nooo...ja, pa lih zdj...sončni vzhod je minil v znamenju megle in oblakov. A kljub temu, sem uspel ujeti in doživeti nekaj lepih jutranjih trenutkov. 
Seveda, uganili ste...ko se je sonce dvignilo dovolj visoko, pa se je zjasnilo. Tako sem bil deležen nekaj lepih pogledov z vrha Jalovca. Dan je bil v nadaljevanju lep in sončen in tudi obiska na Jalovcu ni manjkalo. Ob sestopu sem srečal preko 20 pohodnikov. Gora pa, kot ji je to že v navadi, se je počasi skrila za oblake...in vsake toliko malo pokukala ven :)


Na vrhu Jalovca...vedno sem vesel, ko se takole srečava...pa čeprav v samoti...
Meglice
Pogled proti vzhodu...a že kmalu je bilo vse drugače
Jutro, kot ga je tokrat ponudil sam kralj...a odzval, sem se samo jaz

Tako lep je pogled na Martulk in na kraljico Škrlatico...ko za njimi zagori nebo...pa čeprav še par minut nazaj nisem videl niti 5 metrov pred sabo
Včasih se splača počakati na gori še kakšno minuto dlje. Ne takoj obupati in razočaran oditi nazaj dol...velikokrat se zgodi, da nam gora vendarle ponudi tisto, po kar smo prišli. Res pa je, da moramo to opazit sami.
Potem pa zopet ples meglic na gori...a ne za dolgo...celo gore v okolici zažarijo za kratek čas. 
Pa vendar imam počasi dovolj in se odpravim nazaj v dolino.

Končno tudi gore zažarijo...jutro je res lepo
Mangart in greben vse do Ponc
Sestop z Jalovca
Razgled s poti
Pogled proti Mangartu med sestopom

Kot se za Jalovec spodobi, je tura na njegov vrh kar zahtevna. V celoti gre za krušljivo pot, kar pomeni, da moramo biti zelo previdni. Kaj hitro se lahko zgodi, da nehote sprožimo skale, hitro lahko pride do zdrsa...zato previdno na tej poti...a kot se za kralja spodobi, bodimo spoštljivi do njega.

Na Kotovem sedlu si vzamem pavzo in za kratek čas posedim na sončku. Potem pa naprej...melišče pod Jalovcem, ki sem ga uporabil za sestop do Tamarja, je zelo zelo kilavo...pravzaprav sem se kar pošteno "pobijal" po njem. Je pa res, da skrajša sestop.
Ko prispem do Doma v Tamarju, sem komajda našel prazno mizo, za katero sem posedel in popil zasluženo pivce. Ljudi je bilo res veliko...pač, pridejo v lepe konce, pojedo kosilo in uživajo v naravi. Bolje to, kot pa cel dan zabit v nakupovalnem centru.

Mene pa čaka le še sprehod do avta in vožnja proti domu. Pred predorom Karavanke je bila 7 km dolga kolona vozil...ja, eni se vračajo z dopusta. Heh, eni (beri jaz) pa še niti dneva nismo pokurli...hahaha, zima bo dolga, bomo takrat kurli...pa magari dopust :)

Rožce s pod Jalovca
Razpotje na Kotovem sedlu, zadaj Jalovec
Kotova špica 2376m
Lep je tale fant od fare
Sam pa za hipec pomislim na zimo in na turno smuko, ki jo ponujajo tile konci. Seveda, ko bo čas, pridemo sem z dilcami na nogah...to je šele užitek
Mene pa v nadaljevanju čaka "uživancija" po melišču...grem, da bo čimprej mimo...

Tule dol...pa šta bude, bude :)
Pogled v ozebnik
Razen gamsov, v ozebniku ni bilo nikogar...pa čeprav sem za trenutek pomislu, da je nekdo s psom šel tja gor, ker dans je itak vse možn...ko pogledam bolje, vidim da so gamsi...ok, vi pa kr veselo naprej :)

Dom v Tamarju...pod marelami ni prostora..sploh..
Info tabla...zdaj veste :)

Tako, pri koncu smo. Kralj je samo eden in to je Jalovec...kaj pa kraljica...hja, tudi k njej bo treba kdaj na obisk.

Hvala za ogled...pa ne se bat, Jalovec sprejme vsakega obiskovalca, le spoštljivi moramo biti, pa bo vse v redu.

Lep gorski pozdrav, Rok



11 komentarjev:

  1. Čudovit prikaz "Kralja"...Priznam, oči so se mi orosile...težko verjamem, da mi bo kdaj uspelo, ali pač...Hvala Rok!

    OdgovoriIzbriši
  2. Super slike Rok kot vedno...
    Me pa zanima če si bil ti tisti, ki nam je vračal jutranje svetlobne pozdrave proti Mojstrovkam?

    OdgovoriIzbriši
  3. čudovito Rok, krasne slike, srčen tekst.. Lepo bodi še naprej

    OdgovoriIzbriši
  4. Rok tvoje objave so božanske, še posebno ta zadnja-kraljevska, tako iskrena, iz srca, da zadene v globino duše... Srečno še naprej na tvojih poteh, po mehki travi, z veliko sonca!

    OdgovoriIzbriši
  5. Tole pa je nekaj boljšega, kar sem nazadnje imela priložnost brati in videti. Rok, odlična spremna beseda in vrhunske fotografije.
    Odpravljam se tja, h kralju ali na kristal, kot praviš, in tvoj prikaz samo dodatno obogati vrednost in čar te gore. Valerija

    OdgovoriIzbriši
  6. Enkraten zapis in prečudovite fotografije--Hvala

    OdgovoriIzbriši