Ferrata Lipella na Tofano di Rozes - Dolomiti, avgust 2.del

Ferrata Giovanni Lipella - osrednji del poti, ponuja lepe razglede; sreda 12.8.2015

Kot že rečeno, bom v drugem delu potepanja po Dolomitih bolj podrobno predstavil ferrato Giovanni Lipella na Tofano di Rozes.

Če sva mislila, da je bila včerajšnja tura dolga in naporna...kaj potem reči ob tejle maratonski turi, ki je trajala praktično ves dan. A pojdimo lepo po vrsti.

Danes sva pognala kolesa nekoliko kasneje kot včeraj. Spet v ta klanec in spet bo vse bolelo zaradi teže, ki jo nosiva na hrbtu...pa nič zato...tu sva zato, da uživava. Tokrat se mi je vse skupaj še malo bolj vleklo, kot včeraj...morda zato, ker sem si še bolj želel jutranje kave, pa čeprav sva eno spila že v kampu...ali pa zato, ker sem čimprej hotel stopiti na vrh Tofane di Rozes...ne vem...

Po dobrih 16km klanca vendarle prispeva do Rif. Dibona...in zaslužene kavice... Pri koči se zrihtava za vzpon, zakleneva kolesa in se poženeva proti cilju. A že takoj na začetku, ko vidiva sliko poti, nama postane jasno, da bova obhodila celotno goro, ali kot bi rekli v starih cajtih; šla bova okol rit u varžet...

Dan je čudovito sončen in tudi kar vroče je že. Nekaj pohodnikov je pred nama, nekaj za nama...to daje slutiti, da bi ferrata znala biti kar precej oblegana.

Do vstopa v samo ferrato Lipella je potrebno iti čez melišča pod goro in se čez rove povzpeti na drugo stran. Tu je obvezna uporaba čelne svetilke. Potem sledi še kratek spust in prečenje melišča in že sva pri tabli, ki označuje vstop v ferrato Giovanni Lipella...od tu naprej pa le še gor in po policah. Samovarovalni komplet je obvezen, prav tako čelada in ferratne rokavice. Pred nama je kar nekaj plezanja...nič, greva gor...

Takole se odpre pogled proti Tofanam...in nadaljujeva po cesti naravnost naprej

Tofana di Mezzo

S kolesom in to direkt s kampa v Cortini...vsi ostali pa z avti do koče

Rifugio Dibona pod Tofano. Od tu naprej nadaljujeva peš...še prej pa pavzica in kava

Tofana di Mezzo

Po lepi in široki poti naprej...ah, je pa že kar pošteno vroče...

Tofana di Rozes...ja ja...dolga je še do vrha, dolga...

Čudoviti svet Dolomitov

Pogled proti včerajšnji turi...z desne: Averau, Nuvolau in Gusela

Seveda bo tud Blaž naredu kšno fotko...Monte Averau je bil lep

Pot nadaljujeva čez melišča, pod mogočno steno Tofane di Rozes

Preden prispeva do same ferrate bo potrebno še malo raziskovanja telih rovov...do njih vodita dve lestvi...

Rov sploh ni tako kratek

Ko končno prideva z rova, sledi kratek spust in prečenje melišča do vstopa v samo ferrato

Vstop v ferrato Giovanni Lipella

Že takoj na začetku se pokaže, kakšna pot je sedaj pred nama...in v tem divjem svetu zagotovo ne bova osamljena

Razgledi ostajajo lepi

Jaaa, greva končno gor :)

Višina je nekaj povsem običajnega tukaj in z vsakim metrom le še narašča

Ferrata Lipella...v nadaljevanju sledi nekaj foto utrinkov s ferrate...

Tudi prhe smo deležni...pa če hočemo, al pa ne...in to večkrat :)

Ogromno je enih polic po katerih je speljana pot...in ko že misliš, da je na obzorju Tofana di Dentra...hitro spoznaš zmoto in nadaljuješ naprej...vrh je še zelo zelo daleč...

Tale polica je malo previsna in spolzka...mestoma tudi drsi, previdno tule čez...

...in kaj hitro se zopet vse postavi pokonci...

...in tako naprej do naslednje police, kjer je zopet prha...pozor, skala je mokra in drseča!!!

Ferrata Lipella je zelo razgibana...tule gre spet konkretno navzgor

Po polici nad prepadom

Pot nekaj časa vodi po lepi razgledni polici, kjer je dovolj možnosti za pavzo...tudi razgled s police je zelo lep...na tem mestu sva tudi midva imela krajšo pavzo, kajti nadaljevanje je zopet nakazovalo plezanje v navpični steni...tam daleč zgoraj se je videl tudi že izstopni del ferrate

Pot se ponovno požene navpično navzgor

Divje okolje ferrate Lipella

Pa vendar se počasi sluti konec te, na trenutke izjemno zahtevne poti...a najtežje mesto je prišparano prav za konec...

Zadnja polica pred izstopnim delom...pogled v globino je kar konkreten...

Tule, kjer se polica konča, se pot ponovno požene navpično navzgor...skala je mokra, drseča in brez stopov...se je treba kar nekoliko potrudit, da se pride čez. Na tem mestu je imela neka francozinja kar obilo težav, da se je spravila čez...smo čakali približno 15 minit, da ji je uspelo...in to mesto je bilo nekako najtežje na celotni poti...a tudi spodaj, ko se vstopi v ferrato ni lahko in še vmes je kar nekaj izjemno zahtevnih mest...

Še dva, ki sta se skupaj z nama matrala na tej poti...in na koncu tudi uspela...takole je na izstopnem delu in tule se čudovita ferrata Giovanni Lipella konča...dolga je in kar naporna...

Do vrha Tofane di Rozes je še nekaj vzpona...je pa plezalnega dela tule konec

Končno se pokaže Tofana Terza

...in na vrhu sva...pogled v Cortino...ajej, tam sva startala z bicikli...hahaha...norcaaa :)

Približana Cortina z vrha Tofane di Rozes

VRH :) 3225m

Tofana di Dentra (drugo ime zanjo je Tofana Terza) in Tofana di Mezzo...sta le malenkost višji od Tofane di Rozes

...in še spomin na včerajšnji dan...ja, tam sva se potikala in opazovala mogočne Tofane...zadaj pa Monte Civetta 3220m

Antelao 3264m in Punta Sorapiss 3205m

Še malo uživanja na vrhu

Še nekaj spominov za fotoaparat...

...in še ena s Tofanama v ozadju...pa greva nazaj dol...

Sestopiva po normalni poti...in presenetljivo dobr nama gre

Do Giussani Hutte 2600m rabiva urco sestopa...itak, pavza mora bit no...

Ah ti Rožca moja...s me pa kr zdelala..haha :)

Med sestopom po melišču občudujem gore v že skoraj večernih barvah

Čudoviti Monte Pelmo 3167m

Še zadnji metri do koče...in pira in kolesa...Blaž je najbrž že doli

Takoj grem preverit k tabli...in prec mi postane jasno, zakaj je vse skupaj tako dolgo trajalo...in k temu je veliko pripomogla tudi velika gneča na sami poti in kar nekajkrat smo morali čakati planince pred in nad nami...četudi so bili bolj slabo pripravljeni so na koncu vsi zmogli do vrha...

Midva pa že srkava zasluženo pivce...ma, dans sva ga več kot zaslužila...tudi razgled s terase je lep

Bi se dalo smučat tule dol... :)

Res je, tale tura je bila resnično dolga in tudi naporna. Vse skupaj je trajalo okroglih 12 ur, od tega nama je vzpon po ferrati Lipella vzel 6 ur...ostalo je bil sestop, kolo in pavze...ampak se je splačalo in je bilo vredno...lahko bi šla gor tudi po normalni poti, a potem ne bi doživela te res imenitne ferrate, ki jo ta gora premore...pridobila pa bi na času. A se nama ni nikamor mudilo...ker v gorah se ti ne sme mudit, pa še vreme je bilo res lepo..kar je tudi prav.

Sreda je tako hitro minila in še dva dneva sta ostala...plan za četrtek in petek je nekako narejen in upam predvsem na dobro fotografijo :)

V četrtek sva se podala v te čudovite konce. Za spanje si izbereva vrh Sasso di Sesto 2539m, od koder je izjemno lep pogled na Tre Cime in tudi ostale gore. Bil je lep sončni zahod, lep sončni vzhod...potem pa lepo počasi proti domu...

Nekaj slik večera, noči in jutra pa v zadnjem tretjem delu bloga...

Spodaj je še video posnetek, kjer je predstavljena ferrata Giovanni Lipella v vsej svoji razsežnosti in mogočnosti...prijeten ogled

Hvala za ogled in lep pozdrav, Rok