Grossvenediger 3674m - Nebeški sončni vzhod

Grossvenediger 3674m in nepozaben sončni vzhod, sobota 11.7.2015

Grossvenediger 3674m:

• odhod od doma ob 17.00
• start na izhodišču ob 22.05
• Johannishutte 2121m ob polnoči in Defreggerhaus 2962m ob 2.15
• na vrhu Grossvenedigerja ob 5.17
• nazaj na izhodišču okoli pol druge ure

Grossvenediger je s svojimi 3674m četrta najvišja gora Avstrije in druga najvišja v Visokih Turah. Po višini so pred njim; Großglockner 3798m, Wildspitze 3770 in Weißkugel 3739m

Pravijo, da gre v tretje rado...pa še res je. Na pot se odpraviva z Matevžem v petek 10. julija, ko se v popoldanskem času odpeljeva proti izhodišču. Parkirišče je plačljivo, in sicer 4.50€ za 24 ur...če se avto pusti na parkirišču dlje časa, se plača več. Za cel teden je 10€. Naj kar takoj tudi povem, da kontrolirajo in če ni listka na vidnem mestu, dobite kazen!!

Midva seveda plačava in malo po 22.00 uri začneva s turo. Najprej s kolesom do Johannishutte na višino 2121m...kar dolg in strm vzpon. Od tu naprej pa peš v smeri Dereggerhaus 2962m. Kar hitro sva pri koči, ki je tudi že odprta. Po krajši pavzi se okoli tretje ure podava proti vrhu. Pot od koče na vrh je potekala brez težav. Čez ledenik, ki je še precej pod snegom, je lepo shojeno...nekaj razpok je vidnih, zato previdnost ni odveč. Na vrh gore prispeva ravno pravi čas...ko se prikaže sonce. Ja, kaj takšnega pa še ne...tako lepega sončnega vzhoda menda še nisem doživel..barve, razgledi...

Še veter se je umiril ob tej lepoti.

Nazaj grede obiščeva še Hohes Adelr 3506m, ki je čisto blizu in čez ledenik nazaj do koče. Srečava kar nekaj navez, ki se počasi vzpenjajo proti vrhu. Pri koči pivce in kar hitro sestopiva do Johannishutte. Med sestopom se igrava s svizci, ki jih je tu res veliko in niso prav nič boječi..pravzaprav oni strašijo nas..

Pri koči si vzameva malo daljšo pavzo, pojeva nekaj toplega, spijeva nekaj hladnega in zadnji del poti opraviva s kolesi.

Dan je bil res lep, brez oblačka in zelo vroč. Na poti proti domu se zaradi utrujenosti ustaviva malo večkrat. Skratka, tale tura bo nepozabna..vse se je izšlo..kar se prvič in drugič ni..

Spodnja galerija slik, pa bo povedala še zgodbo za oči..

Uživala sva ob sončnem vzhodu, Mato in Rok

Postanek v Avstriji..treba mal pojest in kj popit, pa še...

Za nama je že skoraj cela noč..najprej vožnja s kolesi in v nadaljevanju hoja navzgor. Tole pa naju je pričakalo na sedlu med Grossvenedigrejem in Rainerhornom...tale jutranji svit je res božanski in prav zanima me, kaj sledi v nadaljevanju..no, pa saj bom videl, jaz sem pripravljen :)

Pogled proti Rainerhornu in Großglocknerju v daljavi...so pa tele jutranje barve res lepe in izredno močne...ko pomisliš, da si videl že vse...

Še enkrat Rainerhorn 3559m...lepo je vidna pot na goro

Pod vrhom gore se pot približa razpoki...a brez skrbi, se da čisto lepo mimo

Trenutek velikega veselja...končno je tema premagana in pokazalo se je sonce. Na tej višini je to še posebej lepo doživetje...pa čeprav mi do vrha manjka le še nekaj korakov...ura; 5.17

Jutro je res najlepši del dneva...že zaradi tega, ker prežene temo :)

Še zadnji metri do vrha...prijatelj je že tam in uživa...grem hitro do križa

Jutranji pogled na žareče nebo in senco

Dolina je daleč spodaj...je še v senci. Na obzorju se kažejo Dolomiti

Marmolada in žareče nebo

Še vedno sva na vrhu...sploh nama ni dol za it haha :)

Malo pod tem grebenčkom sem bil, ko se je prikazalo sonce

Še vedno je zelo lepo tukaj na vrhu

Potem pa ga zagledam...tam daleč na obzorju...pa saj to je naš Triglav in Mangart, Jalovec...pa Škrlatica, Kukova špica, Dolkova špica...ajej, domače gore vidim, pa tako daleč sem..no, tole je pa res enkratno doživetje :)

Vrh Grossvenedigerja 3674m ponuja res lep razgled...samo vreme je treba urajmat :)

Dolomiti...Piz Boe, Marmolada, Tofane...

Tre Cime in Antelao...v Dolomite se kmalu spet vrnem kaj...kumi čakaaaamm :D

Še je treba fotkat, pa čeprav sva že vsaj 18x pofotkala vse možne smeri...nkol dost haha :)

Ja, je že tako...enkrat je treba it tud nazaj dol...nenazadnje sva šele na pol poti...in le nekaj korakov še do pira...haha, zdj pa hit dol ;)

Še je srečen...ponovno je srečen...le kdo ne bi bil :)

Še zadnji pogled z vršnega grebena

Nazaj grede skočiva še na Hohes Aderl 3506m in gledava tja, kjer sva bila še nekaj trenutkov nazaj

Na Rainerhorn 3559m se nama ne ljubi...sj zgleda bliz, sam ni..

Nevarna, a čudovita na pogled

Po pavzi pa naprej...čez ledenik Rainer Kees..no, zdaj ga vsaj vidiva...

Ledenik

Tudi razpoke so na njem

A se da lepo čez..je shojeno in ni težav, vendar zelo previdno mimo razpok...tudi čez kako je treba skočit...brbrbrbr...

Ko se srečujemo

Pogled nazaj..ko sva midva sopihala tule gor, je bilo še temno..pa saj je še bolš, d je blo

Preden se ledenik izteče v ledeniško moreno

Pa sva ga zmagala...sm se kr oddahnu..naporn tole...ej, čaki mal...a nis ti še neki mel na ruzaku...

Bila sva na enem in drugem...zakon tole :)

Rainerhorn 3559m...s te strani je res mogočen

Defreggerhaus stoji na višini 2962m

Na sončnih tratah pa vse polno svizcev...za čokolado zavijat je itak prevroče, zato smo jo kr pojedl

mnjams mnajms...še en lešnik sm najdu...mmm...

cukr :)

Pogled nazaj na sončni Defreggerhaus in Rainerhorn...lepo je, ni kaj

Pot

Pogled na goro, ki me tokrat ni pustila na cedilu

Idilična Johannishutte

Glasen je...pa nič zato

Je kdo za špagete...in pivo...in bicikl...

Skratka tale dan in tale tura bosta nepozabna...vzhod na 3600+ špica

Hvala za ogled in prav lep planinski pozdrav, Rok