Znameniti križ na vrhu Hochalmspitze 3360m
Hochalmspitze 3360m 25. in 26.6.2015
- odhod iz Škofje Loke ob 15.00
- na izhodišču okoli 17.45
- start proti vrhu 3.20
- na vrhu pri križu ob 8.00
- nazaj na izhodišču okoli 13.30 ure
Na to čudovito goro sem se v preteklosti že enkrat podal, a do vrha zaradi slabega vremena in obilice novega snega ni šlo...no, pa drugič sem takrat rekel...in ta drugič je končno prišel v petek 26. junija.
Na praznični četrtek 25, junija se s prijateljem odpraviva proti Avstriji v dolino Malta in do izhodišča za Geißener Hutte. Proti koči se nato s parkirišča podava s kolesi..natovorjena, da je joj. Med vzponom me ustavi domačin in mi ponudi, da mi zapelje nahrbtnik do koče...takoj posumim, da gre mogoče za oskrbnika in da je koča nemara že odprta, pa čeprav na netu piše, da se odpre s 1. julijem. Nahrbtnik mu odda tudi Blaž in tako se zadnjih 20 minut vzpona peljeva brez tovora na hrbtu. Res pravi balzam. Ko prideva do koče, ugotoviva, da je le ta odprta...ajej, robe torej 3x preveč...
Na Kraljico se odpraviva zgodaj zjutraj. Ob 3.00 vstaneva in čez 20 minut sva že v pogonu. Vreme lepo, a z nekaj malega oblaki in precej vetrovno. Sam vzpon je potekal brez težav. Sneg je bil lepo pomrznjen in je šlo. Na grebenu potem kar močan veter in vsake toliko malo megle. Na vrh prideva ob 8.00 uri, narediva nekaj slik, se razgledava in se kar hitro podava dol...veter je bil preveč nadležen, da bi na vrhu uživala v soncu in razgledih...
Sestopiva po drugi poti, čez zahodni greben. No tu pa je bilo nekaj težav zaradi tega, ker so bile zajle na več mestih še pod snegom..nekaj strmih spustov in prečk, kjer napake ne sme biti...in končno na ledeniku. Sneg je postal zelo južen in se je prediral...neugoden za vzpon, kar so občutili vsi tisti, ki so se na goro podali v dopoldanskem času...ne vem, če je ta dan sploh še komu uspelo priti na vrh. Pri koči zasluženo pivce in še zadnje igranje s psom.
Sledil je še spust s kolesi do avta in pražen krompir v Sloveniji...ja, Kraljica je samo ena :)
Uživala sva Blaž in Rok
Naj se popotovanje prične...natovorjena, s kolesom proti koči
Olajšana in brez nahrbtnikov...še malo in sva pri bajti
Hochalmspitze 3360m...jutri upam, da bova stala ob križu
Pri koči je lep pogled na okoliške gore...takole v večernem soncu so še posebno lepe...
Čas za počitek...jutri bo treba zgodaj na pot
Naslednje jutro budilka pozvoni ob 3.00 uri...ja, vstat je treba in it na pot..no, dejansko sva se pognala v breg ob 3.20...kaj pa vreme...vetrovno z nekaj oblaki. Najin cilj je bil kar lepo zavit v meglo...upam, da se razkadi...
Ko je sonce pozlatilo gore na oni strani, sva bila midva že kar visoko...ja, tile trenutki so najlepši...
...in še pogled proti cilju...ja, je že bliže, a pot do vrha je še dolga...
...najprej čez ledenik, ki je pod snegom in do stene...markacija, ki označuje vstop v plezalno pot je lepo vidna...je pa do tam kar strmo. Tule si nadeneva dereze in v roke vzameva cepin...brez se naprej namreč ne da...
Tega pa poznamo...Montaž, za njim pa še Kanin
Še malo in začel se bo plezalni del poti...je pa kar strmo tole
Razgled je res lep...čez Dobrač vse do naših Julijcev...Škrlatica, Triglav, Razor, Prisojnik, Kanjavec...
V steni zavarovane plezalne poti...levo Blaž in desno znamenita stolpa...tale je kar brutalna :)
Stolpa na grebenu (Steinerne Mandln)
Pogled na drugo stran...ja kolk snega je še tukaj...takoj pomisliva na smuči...haha :)
Sončna, a vetrovna stran gore...do vrha je zdaj še kar dolg greben, ki bo potekal očitno, kar v zimskih razmerah...ja, tudi poleti se najde zima :)
Nazobčano je vse skupaj...vrh je blizu... :)
Sj razgledi so zelo lepi...proti domačim goram pa sploh :)
Na pragu vrha in poklon Kraljici :)
Pogled na prehojen vzhodni greben...sestopila bova po drugi strani
Blaž pri križu...veselje popolno :)
Evo mene, tud uspel prlezt do križa :)
Razgledi seveda čudoviti...Ankogel se skriva za oblaki
Sauleck
Zahodni greben - Detmolder grat - po katerem sva sestopila, a le do neke točke, potem pa spust na ledenik...ja, tule je prišel najtežji del na celotni turi, ker so bile zajle večino še pod snegom in tudi shojeno ni bilo...
Ankogel
Pogled proti koči in jezeru
Med sestopom...no, tule je najtežje mesto že za nama...uf, je blo kr...
Vrh Hochalmspitze...tam zgoraj, kjer je sneg so zajle še vedno zasute...tisti del je bil res zoprn. Nobenih sledi in konkreten naklon...zdrs ne pride v poštev...potem pa še težave z derezo...a na koncu se je vse izšlo...sva srečno prišla do sem in še dlje...
...takole nekako sva sestopila...tu ni bilo šale, padec bi bil kar globok...
Ledenik je še pod snegom
Tam zgoraj sva bila...Kraljica je res samo ena in to je tale...
Res lepi in zanimivi skladi
Pod ledenikom v dopoldanskem času...sneg je zmehčan in se predira...vzpon je sedaj zelo otežen, sestop prav tako...
Ne vem, če jim je uspelo priti do vrha...
V Visokih Turah se je naredil čudovit sončen dan
Tu spodaj pa pravo poletje :)
Končno nazaj pri koči...sledi pivce, počitek in spust s kolesom do avta...zajooodlaaajjj :)
Pa naj še kdo reče, da tole ni za dušo in oči spočiti...
Tule je res lepo...se najde kak kotiček, kjer se človek res spočije
Geißener Hutte ja svoja vrata že odprla in vabi, da jo obiščemo...in res zelo prijazno osebje. Nama je oskrbnik peljal nahrbtnike do sem...res sva mu hvaležna...
Tole je bila res lepa tura, še posebej zato, ker sva vključila tudi kolo...in takšnih tur upam, da bo v letošnjem poletju čim več...a nekaj drži, kot pribito; Kraljica je ena sama...
Spodaj sta še dve video zgodbi...kako je vse skupaj zgledalo...
Sam sem vse skupaj doživel in videl takole... :)
...tako pa Blaž :)
Skratka, bilo je superfajn... Hvala za ogled in lep pozdrav, Rok
Ni komentarjev:
Objavite komentar