Tosc me je po tiho matral že kar nekaj časa...a nekako se nikoli našel čas, da ga obiščem. Tudi na Veliki Draški vrh se odpravljam že kar lep čas...pride na vrsto...pride...
Zdaj pa nazaj k Toscu. Končno ga obiščem na prvi dan meseca novembra in nekako se nadaljuje tradicija letošnjega leta namreč; vsak mesec na vsaj en sončni vzhod nad 2000m...tako mi je do konca ostal še en mesec in upam, da tudi takrat uspe...da bodo razmere in vreme to dopuščale.
Start je bil okoli 2.00 ure, in sicer s konca pokljuške ceste. Sama pot je potekala dokaj lepo in skoraj brez težav. Težavno mesto je bilo pod Studorskim prevalom, kjer kraljuje led, ki je okoval dobršen del poti...pa je šlo, z nekaj več previdnosti.
Na vrh prideva še pred 6.00 uro in sledilo je kar mučno čakanje na prihod sonca. Mučno zato, ker je zelo pihalo in temu primerna je bila tudi temperatura. Že zadnjič na Stenarju me je napihalo...pa evo, opet...
A se je splačalo "malo" potrpeti...kajti, ko zažari obličje našega Očaka, je vse pozabljeno...hladna in neprespana noč, hladen veter, nešteto korakov...
Ko pride sonce, postane vse lepše.
Tura je bila ravno pravšnja, ne predolga in lepa. Več pa naj povedo slike...uživajte :)
Jasna, a vetrovna noč...spodaj megla...
Že na vrhu Tosca in čudovit pogled proti Triglavu...tudi nekaj zvezd se še sveti...in če zelo pozorno pogledaš, vidiš lučko na Planiki, še nekaj pa jih gre proti Kredarici... Triglav tudi danes ni sameval...
Pravijo, da se po jutru dan pozna...torej se ne bojim, da bo današnji slab...
Tudi Kanjavec je že buden...zdaj čaka na prve sončne žarke in morda tudi na obiskovalce...
Nad Rjavino so nastale lepe oranžne lise...na tej gori tudi še nisem bil...ja, še me čaka nekaj dela...
...in, ko pride čas, se vedno prikaže...čisto vsak dan. Ob obalah gorenjskega morja pa ni prav toplo in kopalcev še ni videti...
Prvi dotik...ta je vedno najlepši :)
Dom Planika pod Triglavom...prvi obiskovalci Triglava so že nad njim...
Naša gora, naš simbol, naš Triglav...takšen pogled nanj ponuja Tosc...jutranji Tosc...
...seveda je tam tudi Kredarica. Koča je zdaj že zaprta, a to še ne pomeni, da vas prijazni vremenarji ne bodo sprejeli. Tudi postregli vas bodo...zatorej, le gor...ko pa je tako lepo...
Peter gleda v dolino...
...in, je uspela kaka lepa fotka??
Dan pa, kot se šika...lep in še prazničen je...
Počasi se bova odpravila nazaj v dolino...
...pogled pa mi še enkrat uide proti Velikemu Draškemu vrhu...za njim je Mali Draški vrh in desno še Viševnik...
Dan je že povsem normalen in jutranji žar je že preteklost...shranjena v lep spomin...
Človek je res majhen...
Pogled z Malega Tosca proti glavnemu vrhu. Zadaj je Triglav in njegovo kraljestvo...res je vse na dosegu roke. Tosc je na prvi pogled nepomemben vrh, a ponuja prelepe poglede na našega Očaka in zato se moti tisti, ki misli, da je ta gora nezanimiva...
...no in preden mi dokončno izgine izpred oči...si ga še enkrat ogledam...pa ima res tri glave :)
Sestop poteka čez zlate trave...strme so, a tako lepe...
Spodaj še vedno vztraja megla...se bo sploh razkadila...
Potem pa sledi presenečenje; namreč, tolikšne črede gamsov v življenju še nisem srečal. Ne bom pretiraval, če rečem, da jih je bilo več kot 40...res veličasten prizor tole. Imam srečo...zadnjič na Stenarju kozorogi, danes pa gamsi :)
Sledi pavza...in kaj hitro prileti lačna družba...na, izvoli...
...in koščka rogljička s čokolado ni več...
A uhka dobim zdj še radler pa en čik?? Hahaha...kavke, res ste face a n...kvaj prjavla zdj...
Po nekajurnem prepričevanju, da je kajenje kavkam škodljivo, končno nadaljujeva naprej. Mojo pozornost zopet pritegne Veliki Draški...
...pot proti Studorskemu prevalu je prav prijetna in zelo toplo je...veter...jah, ni ga več...
Tole je Tosc...lepo je bilo stati na vrhu ob sončnem vzhodu...in ta pogled na Triglav...
Ablanca
Pogled s Studorskega prevala na Mali Draški vrh in Viševnik. V tem senčnem delu je pot pomrznjena in na precej mestih ledena...zato previdno...
Še en lep jesenski pogled...preden zares pride zima in vzame vse te lepe barve...
Tura na Tosc je bila lepa in sončni vzhod z njegovega vrha tudi. Mogoče je manjkal kakšen oblak več...še zlasti zjutraj je lepo, ko zažarijo skupaj z gorami.
Hvala za ogled. Svoje mnenje napišite pod komentarje.
Lep pozdrav, Rok
Krasne fotografije in lepi vtisi. Za trenutek sem bila tudi sama na Toscu. Hvala ker si delil z nami.
OdgovoriIzbrišiRenata
hvala za čudovite slike naših prelepih gora
OdgovoriIzbrišivsaj enkrat na leto...najraje jeseni...ko je celo pobočje v zlatu...za dušo in oči..
OdgovoriIzbrišičudovito!
OdgovoriIzbrišiHvala za prikazane gorske lepote.
OdgovoriIzbrišiIva Aviana
Prelepo..krasni posnetki, zabavni komentariji
OdgovoriIzbriši