Triglav - sonce na eni in luna na drugi strani

Ko se odpravim proti vrhu Slovenije sem vedno vesel in poln pričakovanja...le kaj mi bo ponudil tokrat. Še posebno pa sem vesel takrat, ko mi je zaupano, da nekoga popeljem tja gor...nekoga, ki tam še ni bil...
Blaž mi je že nekajkrat omenil, da si želi stati tudi na vrhu Triglava in videti Aljaža od blizu. V ponedeljek 8. septembra se mu je želja uresničila in tokrat je Očak presenetil tudi mene...sprejem je bil več kot odličen in dobila sva več, kot sem pričakoval.

Ob 12.30 uri sva se odpravila z Loke proti izhodišču v Vrata in kaj hitro sva se pognala po Tominšku navzgor. Ajooo...sem že čist pozabu, kako je strm in nepopustljiv. Pa nič zato, bo že. Na Kredarico prispeva v 3 urah in pol. Pot je potekala brez težav...no, razen nekaj padajočih skal od živali...pa to itak spada tja gor, mar ne...
Na Kredarici naju lepo sprejmejo in tudi sobo dobiva brez težav. Ker je vreme lepo, se proti vrhu Triglava odpraviva kar kmalu. Pot je bila normalno prehodna in brez snega. Na Malem Triglavu naju pričakata kozoroga. Pravzaprav sem tudi sam prvič srečal kozoroga tukaj gori. Ker se nista imela kam umaknit sva z Blažem z lahkoto napravila nekaj fotk, potem pa veselo naprej proti Aljažu.

Aljaža doseževa še pred sončnim zahodom...ta razgled in pogled...te barve, ti oblaki...in za piko na i še vzhod polne lune...vse to sva dobila in to popolnoma zastonj.
Na vrhu sta bila še dva tujca, ki sta se odločila, da ostaneta na gori vse do jutra...in tako pričakata sončni vzhod.
Midva sva se po obveznem krstu in fotografiranju vrnila nazaj na Kredarico. Na Malem Triglavu pa spet prijetno presenečenje...koga srečava...Lizo - Top Agencija in Majo...po prijetnem klepetu gremo vsak svojo pot.
Na Kredarici pa končno pivo...tokrat več kot zasluženo...in malo več, kot enega...saj vemo, kako je to, ko si prvič na vrhu Slovenije...

Potem, ko napravim še nekaj nočnih fotografij - noč je bila zelo svetla, se odpraviva k počitku. Zjutraj pa hop in pozdravit sonce na bližnjo vzpetino Kredarico, potem na kavo in zajtrk ter lepo počasi čez Prag v dolino.
Še 1x hvala osebju na Kredarici za prijaznost in gostoljubje. Irena in kuharji, HVALA :)

Na poti proti domu se ustaviva še na domačem piru in pici. To je to, midva sva uživala, dajte še vi :)

Pozdrav, Blaž in Rok...zdaj pa slike...

Na Tominškovi poti...grizeva v breg...jes že čist fertik...ampak, ko pomislim na pivce na Kredi, dobim zagon...

Vseskozi ga opazujeva...tako daleč je še in tako visoko...vreme, pa super...

Blaž uživa...in prav je tako...

Na polički...jes pa 1x spredi, drugič zadi...je treba ulovit več kadrov a n...

Še ena malček bliže...potem pa...ah, ni to za tule gor...skratka, ko jes od telovadim, greva naprej...

Tile so nas malo bombardirali...ampak nič pretresljivega...sicer pa, mi smo tu gostje, ne oni...

Tule se Tomišek združi s Pragom...do Kredarice zdaj ni več daleč...vreme se še kar drži...ja suuupeeer a n...

Blaž nosi s seboj vrv...le kaj mu bo??? Pojma nimam...sej bi ga vprašal, pa se mi zdi mal trapasto...ok, on že ve...jes pa tud upam, da bom zvedu...

...in nori pogledi proti Kraljici Škrlatici...kako je lepa...

Ja končno...po približno treh urah in pol se prbrcava do Kredarice...juhej, juhej...a mate pivca kej :)
Danes 8. 9. Kredarica namreč praznuje svoj rojstni dan...torej, upravičeno pričakujem pivce :)

Ker je vreme odlično se odločiva, da greva do konca...pa da vidmo, kako zahaja sonček...in Aljaž je gori...čaka naju...

Aljaaaažž...prihajavaaaaa...a mate kj za pusta hrustaaa :)

Na vrhu Malega Triglava srečava družbo...kozoroga se nista pustila preveč motiti...sem jih pa tod srečal prvič...pa ne vem kolikokrat sem že bil tule...

Tako, ta Malega sva že zmogla...še čisto malo, pa bova pri stolpu...

Evo ga...kako je blizu...kako je lep...

Rjavina se je takole nastavljala zadnjim sončnim žarkom in se grela...po drugi strani pa so jo prav nežno božale meglice...ja, narava je res izjemna in ponuja veliko...

Nima kam...pa saj tudi ni razloga, da bi bežal...samo nekaj fotografij napravim in grem naprej...Aljaž čaka...

No, pa še s te strani eno...zdaj pa gremo, vsak svojo pot...midva gor, vidva pa...kamorkoli že, samo pazita nase :)

Razgledi na igrive meglice...res lepo...še posebno, če greš prvič tukaj gor... Ja Blaž, srečo imaš...

Oj Triglav, moj dom, kako si krasan

kako me izvabljaš iz nizkih ravan

v poletni vročini ne strme vrhe,

da tam si spočije v samoti srce

kjer potok izvira v skalovju hladan,

oj Triglav moj dom, kako si krasan.

Oj Triglav, moj dom, četudi je svet

začaral s čudesi mi večkrat pogled,

tujina smehljaje kazala mi kras,

le nate sem mislil ljubeče ves čas,

o tebi sem sanjal sred' svetlih dvoran,

oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,

zato pa te ljubim in bom te vsekdar

in zadnja ko ura odbila mi bo,

pod tvojim obzorjem naj spava telo,

kjer radostno ptički naznanjajo dan,

oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Ko se sonce dotika gora in se meglice tiho podijo sem ter tja, takrat zastane korak in pogled se ustavi ter zazre v daljavo...nekje blizu pa se slišijo glasovi, ki na kratko zmotijo tišino...

Čestitke Blažu, za prvi obisk pri Aljažu :)

Seveda je takoj treba poslati sporočilo tudi domov in povedati vsem prijateljem, da sem prišel do točke, ko lahko rečem: "Evo ti ga na, više se v Sloveniji ne da..."

...in še obvezna skupinska na vrhu...vsi trije na kupu...in še nekaj, vemo zakaj vrv...hehehe... :)

Seveda vsak, ki prvič pride na vrh Triglava mora doživeti krst...Aljaž je priča...

Prvi udarec je bolj za ogrevanje...tega se še čuti komaj...

Drugi je že nekoliko bolj udarn...

Prihaja tretji in zadnji...al sm "zlobn"...hehe, rad sm "zlobn" :)

Tako...opravila sva... Zdaj pa si postal čisto pravi Slovenec...še 1x čestitam...na Kredarici pa seveda zasluženo pivce...za mojo žejno roko ;)

Aljaž in senca gore na kateri stoji...ja, danes je res idealen dan za obisk Triglava...

Sončni zahod s Triglava...lep je...

...ena za spomin... :)

Pogled proti Stolu in Prešernovi koči

Polna luna...še eno prijetno presenečenje današnjega dne...Triglav vedno znova preseneča...

Pa še nekaj utrinkov z vrha...

Krn na obzorju

No, tako...počasi se bova poslovila in šla nazaj dol...v koči naju čaka pivce...

Še zadnja...zdaj pa res na svidenje... Za prvič je bilo res čudovito in nepozabno...tudi meni je bilo lepo, pa sem bil že velikokrat tu gori...in še bom prišel :)

Svetilka na čeladi nekaj časa ne bo potrebna...je tale luč zaenkrat čisto dovolj...

Razor in Prisojnik - lahko noč

Škrlatica, Rokavi in Oltar - lahko noč

Kredarica...ne mi še spat...prideva še na pir...sva ga pa zaslužila :)

Sestop proti Malemu Triglavu...še je svetlo...

Še ni konec presenečenj...ja tale Triglav je pa danes res zelo radodaren... Top Agencija in Liza :)
Res je, kako je svet majhen. Liza in Maja na poti proti vrhu...jutri zjutraj (to je sedaj že mimo a n), pa še 1x gor...ni kaj...energije jima ne manjka. Srečno dekleti :)

Mislim...dans je pa res dobu vse...še luna se mu pusti pestvat...

Lepo...ni kaj :)

Tole je pa Triglavski dom Kredarica v mesečini polne lune...res je lepa v srebrnini :)

Obsijan z mesečino...pa ni sam :)

Oskrbniki in obiskovalci uživamo zunaj v mesečini...

Zdaj pa res...lahko noč in prijetne sanje...vse do jutra...

Dobro jutrooo...al je bla kratka noč...gremo pokonci, obeta se lep dan...toda, v zraku se že čuti sprememba...

Evo ga...prihaja novi val pozitivne energije...to so tista prava doživetja tu gori...

Žareča krogla...uh, letos jo pa res zelo zelo pogrešamo...

Na eni strani sonce, na drugi Očak...a je lahko še kj...ok, lahko je, ampak o tem ne bomo tuki... :)

Triglavski dom je že buden... Irena, prideva zdj kmalu na kavico in zajtrk :)

Nikoli se ne naveličam pogledov v takšnem jutru...

Utrinek z vzpetine Kredarice

Sonce že lepo greje...kako pa je na vrhu Triglava??

Ja, je kar veselo gori pri Aljažu...in prav je tako...imajo kaj videti...razen Triglava ;)

Razor in Veliki Klek

Stenar in Dolkova špica

Pogled proti Kristalu in Mangartu...spredaj se prebuja Pihavec

Jutranja klasika na Kredarici...vabljeni na kavo, z razgledom na Triglav :)

Na hitro pokukam še v notranjost kapelice k Mariji Snežni

Tako...najedla sva se...hvala Ireni za kavo in odlične palačinke mmmm...zdaj pa greva počasi čez Prag do ta spodnjega Aljaža...hehe...spet greva k Aljažu...brutalno... :)

Mimo Valentina Staniča...

...s čudovitim pogledom na Begunjski vrh. Tam sva z Matevžem letos pričakala sončni vzhod...lepo je bilo...

Pod mogočnimi odlomi...

Razgledi ob sestopu so bili res čudoviti...prav takšni, kot v starih časih...paše malo črno-bele nostalgije :)

Pot čez Prag...in njen najzahtevnejši del, ki pa je odlično varovan...

Tako, kot se gor, tako se gre tudi dol...hm samo, midva pa nisva šla tule gor...

Takole pa v dolino drvi Triglavska Bistrica...čista in bistra...pa hladna, da je joj...

Pa sva doli...prelep je pogled na Triglav in njegovo Steno

Triglavska Sfinga

Spomenik v Vratih

Med lahkotno hojo proti Aljaževemu domu imava prelepe poglede na okoliške vršace...

Rokavi in Škrlatica

Vreme se sicer spreminja na slabše, ampak to naju ne skrbi več. Midva sva opravila...

Spodnji Rokav...pa me popravite, če se motim...

Dolkova špica

Meja med življenjem in smrtjo...snežni plaz od lani...

Pozdravljena Aljaža...eden je zadaj in zgoraj, drugi je pred nama...

Vedno sem vesel, ko se živ in zdrav vrnem do avta...ga ni boljšga, ko daš gojzarje dol...uf, tole bo zdj zdj...

Spodaj je priložen še kratek filmček: S Kredarice do vrha in nazaj do Kredarice...bilo je res lepo.

Tokrat se je Triglav res izkazal in tudi meni je bilo izjemno lepo. Kaj naj rečem ob koncu...hvala za vse in res sem vesel, da sem srečal Lizo in Majo...to je bila tista pikica na i... :)

Hvala tudi Ireni in ostalim, ki se trudijo, da nam je, ko pridemo na Kredarico lepo in da se tam počutimo, kot doma.

Tako, triglavska dogodivščina je pri koncu. Komentarji so dobrodošli.

Lep pozdrav, Rok :)