Švica 2014 1.del - Gornergrat 3135m

Letošnji dopust je bil načrtovan in planiran za mesec september. Glavni del je bila seveda Švica in obisk 4164m visokega Breithorna, ki se nahaja nad Zermattom.

Ker se je med tri dnevnim potepanjem po švicarskih gorah nabralo kar veliko slikovnega materiala, sem se odločil, da tokrat naredim blog za vsak dan posebej...

Vse se začne v petek 12. 9. v poznih večernih urah, ko se v dežju odpeljem proti Begunjam pri Cerknici, kjer Matevž že komaj čaka, da se odpelje svojemu prvemu 4000aku naproti.
Za samo pot me tokrat res ni preveč skrbelo, ker sem popolnoma zaupal navigaciji. Okoli polnoči se končno odpeljeva proti Švici. Pot naju je vodila čez Italijo proti Milanu in naprej proti meji. Vse je potekalo gladko in brez kakršnih koli težav. V mestece Tasch v Švici, prispeva v jutranjem času.

Skrb, kje pustiti avto in kako priti do taxija je bila povsem odveč, saj naju je taxist že kar s ceste povabil na parkirišče... Tam smo se, kot bi mignil vse zmenili - po naše seveda :) - pa smo že bili na poti v Zermatt. Še za camp uredim vse potrebno in že je šotor postavljen, makaroni pa v loncu...

Lepote kraja so me takoj prevzele in po toplem obroku, ki si ga pripraviva, se kaj hitro podava na prvo turo. Matevž je doma pogledal, kam se kaj da iti in takoj pade odločitev za Gornergrat.

To je ena izmed zelo znanih lokacij in do katere te pripelje zobata železnica. Med vožnjo pa seveda občudujemo izjemne poglede na Matterhorn in ostale gore.
Vreme je bilo naravnost fantastično in zgleda, da je vse pripravljeno...naj se potovanje po hribih in gorah prične :)

Sestopila sva peš do ene izmed spodnjih postaj in zadnji del poti ponovno opravila z vlakcem.

Po večerji se odpraviva malo po mestu, kjer je kar dogajalo. A nama ni bilo do raznih žurov in popivanja, ker naju je jutri čakal pomemben dan...sploh za Matevža, kajti prvič stati na 4000+ ni kar tako in za takšno turo se je treba spočiti.

Sledijo fotografije, ki so nastale prvi dan in prikazujejo Gornergrat, ki je vsekakor vreden obiska.

Uživajte :)

Camp v Zermattu...prov lušten je...hehe, oskrbnik pa klasa zase :)

Sej ne vem...al je vesel zato, ker je tu, al je vesel zato, ker kuha...pa sj ni pomembno...važn, da je vesel :)

Še ena vaba za turiste...padalski skoki tudi v tantdemu...dela jim ne zmanjka... Vsak dan sva jih gledala, kako so letali in pristajali nedaleč stran od campa

Končnooooo...ma evo ga to je to...pogled naravnost izpred šotora :)

Zdaj pa se počasi odpraviva odkrivat lepote Zermatta in okolice...predvsem okoliških gora in pogledat, kako se vidi Breithorn, kamor se bova podala jutri. Vremenska napoved je več kot ugodna, zato pri samem vzponu ne bi smelo biti težav.

Hahaha...evo, že takoj na začetku prav prijetno presenečenje...tale lokomotiva je prav brutalna...le kje je Matevževa??

Midva pa iščeva železniško postajo in vlak, ki pelje na Gornergrat. Malo sva se ozrla okoli in kaj kmalu jo zagledava. Kar odneslo naju je do okenca, kjer prodajajo karte in kot bi mignil sva že sedela na vlakcu pri oknu in komaj čakala, da spelje...

 ...in je speljal...pogled skozi okno pa naravnost čudovit...res je eleganten, res je edinstven, res je čudovit... Je eden in edini in stoji na izjemnem mestu...to je Matterhorn :)

Ne morem se mu upreti...se mu sploh lahko kdo upre...ne, seveda ne...tokrat se je takole lepo zrihtal samo za nas...in te prilike ne gre zamuditi...

Tako, vožnje z zobato železnico je konec...zdaj pa hitro pogledat, kakšni so razgledi...in seveda, da vidimo tudi Breithorn, pa Monte Roso (mamo Alp) in druge vršace tod okoli...

Ko preprosto ostaneš brez besed...oziroma so vse besede odveč...

Takole elegantno se pride na 3135m visoki Gornergrat...zelo priporočam, da se v dolino odpravite peš in se na vlakec ponovno vkrcate na eni izmed vmesnih postaj. Med sestopom boste uživali v prečudovitih razgledih...je pa res, da v salonarjih pač ne bo šlo :)

Gornergrat 3135m...res je na vrhu pravi grad, kjer se kar tre turistov...no, tudi midva sva med njimi. Glede cen se nisem niti kaj dosti zanimal...je pa vsaj ena zadeva brezplačna in to je razgled. Ta je bil res odličen...in tako čist...

Najbolj oblegan od fotoaparatov je seveda tale lepotec...tudi v črno-beli izvedbi je čudovit. Naj pa kar takoj omenim, da ostalih vršacev nikakor ne gre zanemariti...tudi ti so lepi in zelo fotogenični :)

Ste mogoče za kosilo s pogledom na Matterhorn...ali pa samo pijačo s pogledom nanj...???
Za cene me ne sprašujte...no, razgled je zastonj, za vse ostalo je tu mastercard...pa kj mora bit gor... ;)

Kot sem že prej omenil...ne gre zanemarit ostalih vršacev, ki se ponujajo, da jih ujamemo v objektiv. Takole je denimo poziral Weisshorn 4506m...in prav eleganten zgleda...

Sestopila bova mimo tega jezera...ma, imam občutek, da se bo kaj dalo napravit tam spodaj...sigurno se nekdo v njem ogleduje :)

Tudi nekaj ptičje družbe je bilo...iščejo, če je kaj za pod kljun...

No...evo ga... Jutri bo pogled od tam sem, če bo vse po sreči. Breithorn 4164m...komaj čakam, da vidim kaj ponuja...in če bo še vremenska napoved držala, potem se ni kaj za bati :)

...in še razgled na celotno goro. Na desni tista špica je Kleine Matterhorn 3883m, do koder te pripelje gondola, zadaj je smučišče, ki veselo obratuje celo leto...potem pa je prvi vrh z desne Breithorn 4164m in takoj zraven Breithorn Centrale 4159m. Šla bova kar na oba, če bodo razmere dobre...

Razgled je res čudovit...spodaj je žalosten pogled na ledenik, ki vidno hira...višje gori pa so zasneženi vršaci, in sicer: z leve je najprej del Monte Rose, na sredini je Lyskamm 4527m, naprej je Castor 4228m in zadnja bela špica na desni je Pollux 4092m

Tole špico zdaj že dobro poznamo...na vsake tolko ga je treba prtisnt :)

Pogled na Dom 4545m zadaj in Taschhorn 4491m spredaj. Dom je tako najvišja gora v Švici, ki v celoti leži na njenem ozemlju. Drugače pa je najvišja točka v Švici Duforspitze 4634m - Monte Rosa.

Pogled na Mamo Alp - Monte Roso in Duforspitze 4634m...jutri bo pogled nanjo še lepši in gora bo videti še mogočnejša...se že veselim :)

Takole je užival...mislim, da je že zaljubljen v Švico :)

...pa še z druge strani...je blo treba tudi kako fotko s telefonom narest...pol pa hit v slonovo kost spravit...hehehe :)

Castor 4228m in Pollux 4092m...snega je ogromno...

Jutri...jutri...jutri...

Še ena izjemna gora...to je Dent Blanche 4356m. Ko ga na hitro pogledaš, spominja na naš Storžič...ko pogledaš še 1x...vidiš, da je precej višji :)

Še vedno sva na Gornergrat in počasi bova začela sestopati v dolino...oziroma do ene izmed vmesnih postaj...potem pa hop na vlakec :)

Utrinek ob poti...

Velika bela špica...in kadi se z nje :)

Še en od mnogih prelepih pogledov...Monte Rosa in Lyskamm...spredaj pa se bleščijo srebrne skale...res lepo...in vesel sem, da je vreme bilo takšno, kot je bilo...ocena 10+

Panorama gora, ki so na drugi strani...čisto na levi je Dent Blanche 4356m, naslednji je Ober Gabelhorn 4062m, na sredini je Zinalrothorn 4221m in najvišji čisto na desni je Weisshorn 4506m

Ledenik...počasi a vztrajno izginja...in to se zelo dobro sliši, voda kar dere izpod njega...

Tudi travne bilke so se sončile in uživale v tem prelepem sobotnem dnevu...imam občutek, da se spogledujejo s Castorjem...se mar motim...??

Že veselo sestopava proti jezeru...in se kar ne moreva nagledat vseh teh lepot...pa to je šele začetek...kaj še pride...ajej...

Kot, da bi bila na nekem drugem planetu...

...na planetu, kjer je vse tako lepo...še voda...tista modrina tam spodaj...kaj pa nebo...je morda nebo skočilo v vodo, da je tako lepo modra??

Ogledalo za posebne izbrance...sta pa tule nekje v bližini še dve jezeri...tisti ta pravi, kjer se Matterhorn ogleduje prav vsak dan...in tudi tja se podava v enem izmed prihodnjih dni...

Sledi nekaj utrinkov, ki so nastali ob jezeru...

Ne samo Matterhorn, tudi ostala družba se gleda v ogledalu...tam je Dent Blanche in Ober Gabelhorn

Res jih je lepo pogledati...in ta čisti odsev...brutalno je vse skupaj :)

...in prav posebno mesto pripada Weisshornu...

Oba Breithorna...o, da bo še jutri tako lepo vreme...napoved je že takšna in tudi bo...v to sploh ne dvomim...dež se itak drži nad Jadranom, Slovenijo in Dolomiti...tule ga že lep čas ni bilo...

Ooo...to pa je pogled...gora in gorski fotograf...zdaj, zdaj bo prijel za fotoaparat, pogledal skozi objektiv, izostril sliko...globoko vdihnil, da se bo prenehal tresti...in potem pritisnil na sprožilec...

...škljoc, škljoc, škljoc... :)

Sestop se nadaljuje po cesti...po res lepi in široki cesti z izjemnimi razgledi. Če bi se tudi dol peljala z vlakcem, potem teh lepot ne bi opazila...preprosto bi šle mino naju...kar pa bi bilo res škoda... Zato pa pot pod noge in vsaj zgornji del prehodit peš...

Večkrat se ustaviva...in to z razlogom...

...in seveda je rezultat potrebno pogledat takoj...tukaj se napako še lahko popravi...

No, pa še vlakec se lahko fotografira...če se pelješ to ni mogoče...vsaj takole ne :)

Še oblaki se prav trudijo, da ga ne zakrijejo povsem...in so tu samo za okras...če jih ne bi bilo, bi bil pravi dolgčas...

Še ena znamenitost tod okoli...tile namreč redno preletavajo območje in prav prijetno jih je pogledat, ko priletijo izza hriba, ali letijo po dolini...nosijo razne predmete in tudi pristanejo na travi pred kako kočo, ki jih tule res ne manjka. Zbudijo se že zjutraj in so pridni vse do večera :)

Dent Blanche...gora v senci svojega soseda...

Sestop po smučišču...že vse od vrha...tudi s kolesom se da...in nekateri so res šli...

Z enim očesom vseskozi pogledujem proti gori na katero se bova jutri povzpela...no, pa ne samo jaz...tudi Matevž je pogledoval proti belemu vrhu...kaj mu je rojilo po glavi ne vem...mogoče se je spraševal, kakšen je občutek, ko stojiš nad mejo 4000m...

Dom in Taschhorn bosta počasi potonila za obzorjem...dve res izjemni in mogočni gori...

Na eni od vmesnih postaj, kjer se lahko vkrcamo na vlak in sestop nadaljujemo z vožnjo po tirih. Midva seveda nadaljujeva peš, ker je najina postaja še nekoliko niže...priznam pa, da bi že tule sedlo, da bi šla na vlakec in dol...ampak, potem ne bi bilo naslednjih fotk...

Zinalrothorn 4221m...še eden v nizu 4000akov, ki se nahajajo v teh koncih...in prav drznih oblik je videti...

Weishorn 4506m...elegantna špica nad Zermattom in dovolj daleč stran od Matterhorna, da ne živi v njegovi senci...

Med tem pa je Zermatt vse bliže in bliže...noge že malo bolijo in pozna se tudi, da je za nama neprespana noč...prispela sva danes zjutraj, pred tem pa celo noč vozila... Je pa tudi res, da si v takem okolju kar težko zaspan...

Čez trave in pod železnico...postaja, na kateri se bova vkrcala na vlak je zdaj res že blizu...samo še po hribčku dol se spustiva...

Tu res vsak uživa po svoje...in če tudi je ogromno turistov, se vedno najdejo kakšni bolj osamljeni kotički, kjer se človek lahko v miru spočije in uživa v prekrasnih razgledih...

Še drevesa so lepa za pogledat...prav tekmujejo, katero bo segalo višje k nebu...

Midva pa sva že na kraju, ki ponuja zopet prelep pogled na goro in vlakec, ki se lepo tiho pelje v dolino... Tega sva seveda zamudila, naslednji pa nama ne uide...

Še čez tire in po potki do postaje Riffelalp, kjer se bova končno vkrcala na vlak in se odpeljala v Zermatt...

...in ravno pravi čas, da ujamem še tebe...ki se ponovno vzpenjaš poln turistov proti vrhu...

Evooo...pa sva nazaj v campu...joooj, kaj so pa tale jajčka z ocvirki sedla...brutalno dobra so bla...

Po večerji se odpraviva še malo pogledat po Zermattu, če se kaj dogaja...

...in je dogajalo in to zelooo... Anton, Anton, Anton aus Tirol...ni, da ni... Pa sej me je že skor prjelo, da b šu...sam, kdo bo pol jutri šel na Breithorn...tako, da sva se s težka pobrala nazaj v camp...

Tale je pa tako cortkan...hehe, pa cena je tud lepa...nde... Verjamem pa, da bi se hitro našla kaka, ki bi ga z veseljem imela doma pri sebi...

No, tako...noč je popolnoma jasna in zvezde se že svetlikajo na nebu...


Jutri pa je pred nama velik dan...še posebno za Matevža...nobenega dvoma ni več, da ne bi stala na 4164m visokem Breithornu.
Tudi sam se še kako dobro spominjam svojega prvega 4000aka...in kako je bilo dan pred odhodom na vrh... Monte Rosa je res edinstvena...tudi Gran Paradiso mi je ponudil nepozabne razglede...
Tretji je tale, katerega zdaj gledam izpred šotora...in nekaj mi govori, da bo jutri nepozaben dan, poln lepih razgledov na okoliške vršace...še zlasti na Monte Roso in njene vrhove.

Za prvi dan pa toliko...bilo je res lepo. Hvala, ker ste si vzeli čas in se pustili zapeljati z vlakcem na Gornergrat in se potem peš sprehoditi nazaj proti dolini.

V 2. delu Švice 2014, bo sledil podroben opis poti na Breithorn in vse, kar sva ta dan doživela. Lahko samo rečem, da je bilo naravnost fantastično in, da je tudi drugi dan nastalo ogromno lepih posnetkov...razgledi z vrha so bili prečudoviti, vreme lepo, toplo in skoraj brez vetra. Tako, da sva pot nadaljevala še do Breithorna Centrale 4159m...več pa v blogu, ki pride čez nekaj dni...
Vzpon na Breithorn je zabeležila tudi kamera na čeladi...tako, da je veseli prihod na vrh res lepo zabeležen in spomin bo večen :)

Komentarji so dobrodošli.

Lep pozdrav, Rok